Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi Marije Otorepec, ki ji je velenjski center za socialno delo brez njene vednosti iz vrtca odpeljal vnuka.

"Konkretni odvzem vnukov je bil protipraven, neskladen s 53. členom ustave in 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Utemeljen je sum kaznivega dejanja odvzema otrok," sodbo pojasnjuje njen odvetnik Velimir Cugmas. 

Iz tožbe so se norčevali, zdaj je kronska 

"To tožbo sem vložil že 7. aprila, še preden je ministrstvo izdalo odločbo, na katero se je bilo mogoče pritožiti, to so izdali šele devetega maja. Tožbo sem vložil zaradi nezakonitega odvzema otrok. Iz tožbe so se norčevali, češ da sploh nimamo pravice vlagati take tožbe. Ta sodba je zdaj kronska, končen izplen, ki bo glede na sodne mline precej pozen, že lahko napovemo," je prepričan Cugmas. 

"Ta sodba ne prejudicira ničesar!"

"Sodišče s to sodbo ugotavlja, da je bilo poseženo v pravico do družinskega življenja tožnice. Izrecno se je opredelilo, da ni ugotavljajo zakonitosti postopka. Obravnavali so le vidik pravice babice do stikov z vnukoma, popolnoma nič drugega. Ta sodba ne prejudicira končne odločitve. Sodišče je gledalo samo na pravico starega starša, ali je bilo poseženo v pravico do stika z otrokoma," pa opozarja odvetnica CSD Velenje Simona Marko. 

Kako posežeš v pravico, ki je ni?

"Kdaj je mogoče poseči v pravico do družinskega življenja? Kadar nekdo ima pravico do stikov in je ta pravica do stikov kršena ali se ne izvaja. V tem primeru pa stara starša nista imela sodne odločbe, na podlagi katere bi imela pravico do stikov. Pravica starih staršev do stikov z vnuki ni samoumevna, tako kot je pravica starša do stikov z otrokom. Stari starši imajo pravico do stikov z vnuki na podlagi dogovora s starši ali s sklepom sodišča. Zato se sprašujem, kako je lahko prišlo do kršitve," še pravi odvetnica Simona Marko. 

Cugmas: Odvzeli bi ju lahko le, če bi bila ogrožena, pa nista bila

"Otroke je mogoče odvzeti starim staršem, če bi bili ogroženi. Tu tega ni bilo. Babica ni neprimerna, je manj primerna, kar pomeni, da skupaj z dedkom razrešujeta vse negativne situacije, nobenih dejstev ni, ki bi kazala na ogroženost otrok. Če bi otroci bili ogroženi, bi jih lahko odvzeli, tako pa jih ne bi smeli. Ne zdrži trditev ministrice, trditev inšpekcije in trditev varuha človekovih pravic, da babica nima aktivne pravice izpodbijati tega dejanja, da je lahko le pasivni opazovalec in da nima nobene možnosti pritožbe ali tožbe. Ta sodba negira protipravne trditve ministrice, njenega inšpektorata in varuha človekovih pravic, ki je protipravno prejudiciral zadevo in je rekel, da ni poseženo v otrokove pravice, pa je! Rekel je, da babica nima aktivne legitimacije, pa jo ima," poudarja Cugmas. 

Sodišče: Ne presojamo pravilnosti odločitve

Sodišče sicer v sodbi izrecno poudarja, da "to ni postopek o presoji pravilnosti odločitve, da se otroka izročita v varstvo in vzgojo nadomestni rejniški družini. Vsebinsko odločitev o tem je mogoče sprejeti le v postopku o rejništvu, v katerem je treba pretehtati vse vidike zadeve, odločiti o vlogi tožnice (babice, op. a.) in ji dati možnost, da v postopku sodeluje z navedbo dejstev in dokazov," so zapisali v sodbi. 

Otroka do končne odločitve ostajata v rejništvu

Zahtevi odvetnika, naj se otroka takoj vrneta starim staršem, pa upravno sodišče ni ugodilo. "Sodišče pravi, da ni podlage za takojšnjo sanacijo tega stanja in predlaga, naj zaradi zahtevnosti vprašanja to zahtevam v predvidenih postopkih. S tem ne soglašam, v roku treh dni vlagam pritožbo na vrhovno sodišče in mislim, da ji bo ugodeno," pravi Cugmas. 

Sodišče je v sodbi poudarilo, da je treba odločitve o tem, kako, kdaj in komu sta otroka zaupana v varstvo, sprejemati s posebno občutljivostjo in da bi jima lahko selitev glede na odločitev v vsaki fazi postopka lahko škodovala. 

Cugmas bo zahteval, da upravno sodišče samo odloči o rejništvu. "Če bi postopek ponovili, bi najbrž CSD znova odločil enako, ministrstvo pa bi mu pritrdilo," je prepričan odvetnik babice. 

Odvetnica Simona Marko ocenjuje, da sodišče o rejništvu ne bo odločilo, ampak bo presodilo le o zakonitosti upravne odločbe. Se pa bo na sodbo najverjetneje pritožil tudi CSD, med drugim tudi zato, ker sodišče v sodbi govori o odvzemu otrok babici, "pri čemer zakon jasno določa, komu je mogoče odvzeti otroke. Staremu staršu se otroka ne more odvzeti, odvzela sta se očetu, pri starih starših sta le bivala, nista pa bila ne rejnika ne skrbnika," poudarja. 

"Ta sodba gleda na zadevo z vidika pravic starega starša, CSD pa je dolžan gledati na koristi otroka, šele potem pridejo v poštev pravice staršev ali starih staršev, njihova pravica je omejena s koristmi otroka," še pravi odvetnica CSD Velenje.

Otroka sta bila odvzeta očetu

"Do zdaj so moja ravnanja v tem primeru temeljila na prvih ugotovitvah socialne inšpekcije, kjer nepravilnosti v postopku niso ugotovili. To ugotovitev je pozneje potrdila tudi varuhinja človekovih pravic. Če pa bodo sodišča ugotovila nepravilnosti in bodo sodbe pravnomočne, pa bom v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi tudi zahtevala prevzem odgovornosti," se je na sodbo odzvala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Na to pa so se odzvali v urada varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Kot pojasnjujejo, so v svojih postopkih ugotavljali le, kako je bila upoštevana največja korist otrok ob formalnem odvzemu očetu in ugotovili, da ni prišlo do kršitve pravic otrok. Varuh pa ni ugotavljal nepravilnosti v postopkih za katere so pristojni državni organi. "Trditi, da je Varuh podprl odločitve drugih organov, ni primerno, saj so bila izhodišča za preučevanje različna," ministrici odgovarja varuhinja.

PREBERITE ŠE: 

• Varuhinja: Kršenja otrokovih pravic ni bilo

• Babici ministrstvo poslalo zavrnilno odločbo

• CSD zanika pritiske očeta odvzetih otrok

• Roditeljsko pravico ima še vedno oče

dezurni@zurnal24.si