Ta odločitev predstavlja udarec zagovornikom tovrstnih spletnih filtrov, med katerimi so nekateri umetniki in zabaviščna industrija, ki se borijo za zaščito svojega dela pred prostim pretokom na spletu.

Evropsko sodišče je odločilo, da nacionalno sodišče ne more uvesti odredbe, s katero bi spletnemu ponudniku naložilo namestitev filtrirnega sistema, ki bi v praksi nadziral vse elektronske komunikacije znotraj njegovega omrežja. To bi namreč po oceni sodišča kršilo osnovne pravice potrošnikov in spletnega ponudnika.

Primer prišel iz Belgije

Omenjeni primer je pred Sodišče EU priromal iz Belgije, kjer je prišlo do spora med spletnim ponudnikom Scarlet Extended in belgijskim združenjem avtorjev, skladateljev ter založnikov (SABAM).

SABAM se je leta 2004 pritožil, da naročniki spletnega ponudnika Scarlet uporabljajo storitve za izmenjavo datotek prek spleta tudi za nezakonito izmenjavo avtorsko zaščitenih del avtorjev, ki jih zastopa SABAM.

Pristojno sodišče v Belgiji je prisluhnilo argumentom združenja ter Scarletu leta 2007 naložilo, da svojim naročnikom prepreči pošiljanje ali sprejemanje datotek, ki bi vsebovale glasbo avtorjev pod okriljem združenja SABAM, v okviru storitev za spletno izmenjavo datotek.

V Scarletu so se na to odredbo pritožili. Pojasnili so, da jo je nemogoče izvršiti zaradi nezadovoljive učinkovitosti tovrstnih filtrirnih sistemov, poleg tega pa da bi to vplivalo tudi na njihovo omrežje.

Izpostavili so tudi, da bi uvedba tovrstnih sistemov zahtevala splošen nadzor vseh informacij, ki se pretakajo skozi njihovo omrežje, ter da bi se s tem kršilo evropsko zakonodajo glede zaščite osebnih podatkov.

Sodišče za ravnotežje

Sodišče EU je zdaj razsodilo, da takšni filtri v praksi zahtevajo nadzor vseh elektronskih komunikacij znotraj omrežja ponudnika, kar pa ni v skladu s pravili EU na področju e-trgovine. Izvršitev odredbe sodišča bi namreč resno kršila svobodo Scarleta do poslovanja, saj bi od njega zahtevala namestitev kompleksnega, dragega in stalnega sistema na lastne stroške.

Poleg tega bi takšen filtrirni sistem pomenil kršenje osnovnih pravic Scarletovih strank, še posebej njihove pravice do zaščite njihovih osebnih podatkov in pravice do prejemanja ali posredovanja informacij.

Sodišče je ob tem pojasnilo, da se zaveda pomena varovanja pravic intelektualne lastnine, vendar pa morajo sodišča pri odločanju o ukrepih za zaščito intelektualne lastnine zagotoviti pošteno ravnotežje med zaščito lastnine in zaščito osnovnih pravic operaterjev in posameznikov, na katere ukrepi vplivajo.