Po naših informacijah bi lahko slovenska policija že v kratkem priskočila na pomoč kolegom iz tujine, ki preiskujejo, ali so v trgovini z orožjem – gre za dobavo in prevoz orožja s Švedske in iz Irana v Bosno in Hercegovino (BiH) ob koncu vojne po razpadu Jugoslavije – sodelovali in služili tudi nekateri podjetniki, poslovneži in celo politiki iz Slovenije.

Nihče jih še ni klical

Državna agencija za preiskave in zaščito BiH (Sipa) je v zadnjih štirih mesecih v dveh skrivališčih na severu BiH odkrila okoli 1.300 kosov granat, minometov in projektilov. V Sipi nameravajo prek Interpola pozvati vse države članice te organizacije, naj jim pomagajo pri odkrivanju poti in posrednikov, ki so orožje pomagali pretihotapiti v BiH. Med drugim tudi Slovenijo, prek katere naj bi potoval vsaj del orožja.

Na policiji so dejali, da prošnje za pomoč še niso prejeli, so pa pripravljeni posredovati informacije, ki bi preiskovalcem lahko koristile. "V konkretnem primeru slovenska policija za zdaj ni bila vključena v preiskavo, saj naj omenjeno orožje ne bi bilo del tihotapskega blaga, ki bi bilo prepeljano prek njenega ozemlja, niti za zdaj še ne razpolagamo z informacijami, da bi bili s tem primerom povezani slovenski državljani," so dodali na policiji.

Lahko bi ogrozili mir v regiji

Preiskovalci Sipe so v začetku julija na območju občine Tešanj zasegli skoraj 650 minometov in granat iranskega in švedskega izvora. Pred nekaj dnevi pa so, nedaleč od prvega najdišča, odkrili še 652 granat istega izvora. Zato sumijo, da gre za orožje, ki naj bi ga nekdo leta 2002 na obeh skrivališčih skril praktično istočasno. Na prvem je bilo orožje zakopano v zemljo, na drugem pa je bilo zgolj odvrženo po travniku, oboje pa je bilo pripravljeno za takojšnjo uporabo. Sipa zdaj preverja, kdo je odredil, kam naj se orožje skrije, obenem pa tudi, ali je bilo skrito orožje namenjeno nadaljnji preprodaji ali je bilo zgolj pripravljeno za morebitne nove spopade v BiH.

Ob koncu vojne sredi 90. let bi vse strani, ki so se bojevale, morale orožje predati silam organizacije Združenih narodov (OZN), zadolženim za vzpostavitev miru v BiH. "Odkrito orožje in eksploziv sta potencialna nevarnost tako za državljane BiH kot za celotno regijo. Ne bi bilo dobro, da bi do tega orožja prišle kriminalne združbe ali skupine teroristov. S takšno količino orožja se lahko destabilizira državo in celotno regijo," je pojasnil direktor Sipe Goran Zubac.

Priče se bojijo

Priče, ki Sipi pomagajo pri preiskavi in so zaradi ogroženosti v programu za zaščito prič, opisujejo, da naj bi orožje skrila skupina sedmih posameznikov, ki naj bi delovala kot dobro organizirana kriminalna združba. Usmerjal naj bi jih Šemsudin Mehmedović, politik, poslanec in podpredsednik Stranke demokratske akcije (SDA). Ta sicer obtožbe zanika. Proti njemu nihče ne upa javno pričati. Le Sabahudin Sinanović in Muharem Ahmić sta pred dnevi na lastno željo izstopila iz programa za zaščito prič. "V lokalnem okolju Tešnja ima že od nekdaj velik vpliv in moč, zlasti finančno. Ljudje se ga že od nekdaj bojijo. Nikoli mu nisi smel reči ne, njegove ukaze si moral spoštovati," je dejal Ahmić. Opisala sta, da je orožje v BiH pripotovalo konec 90. let, Mehmedović pa naj bi odredil, da se najprej za nekaj časa skrije v neko hišo v okolici Tešnja, kjer naj bi ga hranili, dokler ga niso skrili in zakopali na različnih lokacijah.

Priče, ki so orožje skrivale, opisujejo, da je orožje iranskega porekla v BiH potovalo prek Hrvaške, orožje švedskega izvora pa prek različnih posrednikov tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.

Preberite tudi komentar: V konvojih orožje namesto pomoči