"To, da so za nakup 23-odstotnega deleža Mercatorja prispele le tri ponudbe, je katastrofa," meni investicijski bankir Uroš Marter iz Arkasa. Ga pa razplet ne čudi, saj sta se lastnik Pivovarna Laško in Nova Ljubljanska banka (NLB) prodaje po njegovem lotila na izjemno "čuden in 'šlampast' način".

Še lani se je za Mercator zanimalo sedem skladov, a ker nihče razen sklada Mid Europa Partners v Mercatorju ni mogel opraviti skrbnega pregleda, nihče ni mogel oddati zavezujoče ponudbe z bančno garancijo. "To je tako, kot če bi vi podedovali petino vile skupaj s še štirimi sorodniki. Nato pa bi se sami lotili prodaje le svojega deleža, na splet bi obesili nekaj fotografij nepremičnine, na ogled hiše pa ne bi pustili nikomur, a bi pričakovali, da boste tako iztržili največ," način prodaje Mercatorja opiše Marter. Pravi, da je Agrokor edini, ki gre lahko v tako tveganje, ker gre za podjetje v lasti enega človeka.

"Bolna razmišljanja"
Na to, ali gre torej zgolj za igro, da bi NLB, ki je sredi dokapitalizacije, imela alibi, da Laškemu, ker za Mercator ne bo našel primernega kupca, vnovič reprogramira posojilo, pa Marter pravi: "To bi bilo bolno, zato tega sploh ne morem komentirati." Opozarja, da je cela vrsta delničarjev, ki želijo prodati deleže Mercatorja, pa v postopek niso bili vključeni, sklade, ki so oddali ponudbe, pa tudi zanima večinski delež.

Hočejo visoke donose
Sicer je za investicijske sklade značilno, da na vložen kapital zahtevajo precej visok, vsaj 15-odstotni letni donos. "To pa lahko Mercator doseže le, če močno poveča prodajo in dobiček," pravi Marter. To ne pomeni sanacije, ampak optimizacijo poslovanja in stol v upravi ali celo menjavo uprave. Po neuradnih podatkih Financ naj bi največ za delnico, ki je včeraj trgovanje na borzi končala pri 170 evrih, ponujal Agrokor – 195 evrov –, Mid Europa 170, Warburg pa 165 evrov. "To bi bila kraja delničarjev, ne moreš deleža prodati nekomu, ki za delnico ni ponudil največ," pa Marter odgovarja, ali se lahko zgodi, da delež kupi drugi najboljši ponudnik.


Snubci

Mid Europa Partners
3,2 milijarde evrov. Evropski sklad zasebnega kapitala vlaga predvsem v podjetja v osrednji in Vzhodni Evropi. Skupaj je v treh skladih (bilo) na voljo 3,2 milijarde evrov. Višina vložka je med 50 in 200 milijoni evrov. Po navadi kupujejo deleže zrelih podjetij, ki so vredna od sto milijonov do 1,5 milijarde evrov. Doslej so v 15 državah vložili v 27 družb, v Slovenji v Telemach. Tim 20 ljudi vodi vodilni partner Thierry Baudon.

Agrokor, Ivica Todorović
Najbogatejši Hrvat. V bitki za Mercator je tudi Agrokor Ivice Todorića. Zaposluje 30 tisoč ljudi. Todorić je lani osvojil vrh Forbesove lestvice najbogatejših Hrvatov. Njegovo premoženje je ocenjeno na 500 milijonov evrov. Na Hrvaškem ga mediji označujejo za tajkuna, ki je obogatel v privatizaciji in s povezavami s političnim vrhom (Tuđmanom in Vanetićem). S prodajo cvetja, obvladoval je kar 40 odstotkov jugoslovanskega trga, je zaslužil prvi kapital. Nato pa je s posojili prevzemal podjetje za podjetjem in "pokupil pol Hrvaške". Najodmevnejša poteza je bil nakup Unikonzuma, danes verige trgovin Konzum. Vozi se v luksuznem helikopterju bell 407, vila v Zagrebu pa ga je stala tri milijone evrov.

Warburg Pincus
35 milijard dolarjev. Gre za vodilno globalno finančno skupino, ki je nastala leta 1966. Vodita jo Charles R. Kaye in Joseph P. Landy. 12 investicijskih skladov je v 600 podjetij iz 30 držav vložilo 35 milijard dolarjev, v zadnjih 15 letih kar pet milijard tudi v trge v razvoju: Kitajsko, Indijo, Brazilijo in države srednje in Vzhodne Evrope. Sklad, ki naj bi se zanimal za Mercator, je nastal leta 2007 in ima za naložbe 15 milijard evrov.