Le slaba tretjina vseh slovenskih sodnikov je lani zvočno snemala obravnave v sodnih procesih. Od konca septembra 2010 je namreč skupno 353 sodnih dvoran na vseh okrajnih, okrožnih, delovnih in socialnih, višjih ter upravnem sodišču opremljenih s sistemom za zvočno snemanje obravnav.

"Po mojih izkušnjah se snema manj kot 50 odstotkov narokov. Pozdravljam to, da bi se vsaka obravnava snemala, saj bi bil tako večji nadzor javnosti nad delom sodnikov, tožilcev in odvetnikov," pravi mariborski odvetnik Viktor Osim.

Samo pri težjih primerih

Zaslišanj obdolžencev in prič ter drugega dogajanja ni mogoče posneti v le 28 dvoranah sodišč, ki s snemalniki niso opremljene, kar je okoli sedem odstotkov vseh prostorov za sodne procese. Kljub temu je bilo lani posnetih le okoli 9.700 ur dogajanja na sodnih obravnavah. "Ne vem, zakaj so sploh uvedli snemanje, ko pa se to tako zelo malo uporablja. Mislim, da sodnikom še vedno bolj ustreza, če narekujejo za zapisnik," dodaja Osim.

Sodniki se praviloma – odvisno od zapletenosti primera, ki ga vodijo – po lastni presoji odločajo, ali bodo določeno obravnavo snemali ali ne. Prav tako se vse večkrat odločijo, da posnamejo samo zaslišanja obdolžencev, ki jim sodijo, prič ali oškodovancev. Medtem pa tudi stranke v določenih sodnih procesih opažajo, da sodniki oziroma njihove zapisnikarice vse procesne predloge odvetnikov ali tožilstva še vedno zapisujejo neposredno na zapisnik.

"Taki predlogi se morajo zapisovati na glavni zapisnik – to nalagajo pravila. Predvsem je to pomembno v civilnopravdnih zadevah, kjer je procesnih predlogov običajno res veliko," opozarja predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek, sicer tudi predsednica kranjskega okrožnega sodišča. Kot opaža, sodišča snemajo obravnave v bolj odmevnih sodnih procesih, čemur posredno pritrjujejo na pristojnem ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU). "Predvsem je zaznati, da se sodniki za zvočno snemanje obravnav odločajo, kadar pričakujejo, da bo primer težji. Prav tako je opaziti generacijsko razliko pri uporabnikih sistema, saj se mlajše sodnice in sodniki, ki so odraščali z razvojem novih tehnologij, lažje odločajo za snemanje narokov in glavnih obravnav," pravijo na MPJU.

Prepisujejo še dlje

Zaslišanja, ki jih sodnik posname, nato preposluša in pretipka sodna strojepiska, ki je navzoča tudi na obravnavi. “Zapisuje si zaznamke, poudarke, da ji je potem lažje pri prepisovanju, in tudi procesne predloge, ki jih mora sproti dajati v zapisnik,” pojasnjuje Roblekova. Da morajo prepisovati čisto vse, tudi pravno povsem nepomembna dejstva, in da zato običajno porabijo vsaj še enkrat več časa, kot traja posnetek, pa je neuradno slišati prav iz vrst teh strojepisk.