Ljubljančan Luka Klasinc je abrahama 7. marca praznoval v hišnem priporu v New Yorku. Priprt je bil zaradi bančnih prevar v zvezi z državno pomočjo podjetjem med pandemijo covida-19, s katerimi se je skušal okoristiti za 1,7 milijona evrov. Krivdo je priznal in si tako izboril zares blago zaporno kazen: po prvih informacijah mu je grozilo celo do 30 let zapora, izrekli so mu ga dve leti in pol.

Foto: Print Screen luka klasinc Imel sem velike sanje

Klasinc je na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992 po kratkem programu zasedal 26. mesto, v skupnem seštevku pa ni bil uvrščen, ker se ni uspel kvalificirati v ostalih dveh disciplinah. Po športni karieri, ki jo je končal zaradi poškodbe gležnja, se je lotil poslovne, tudi te v povezavi z drsanjem.

Pot ga je leta 2019 zanesla v New York, kot je po poročanju ameriškega portala Law360 sam povedal sodniku Alvinu K. Hellersteinu, z "velikimi, ambicioznimi sanjami, kako bom na Manhattnu odprl tematski park na ledu". Toda načrte mu je pokvaril izbruh koronavirusa in v poskusu, da bi rešil biznis in še naprej podpiral družino v domovini, se je zatekel k prevari.

Denar v Mehiko, Nigerijo, Hongkong

S svojim podjetjem BOB77 je skušal izkoristiti pomoč, ki jo je ameriška zvezna vlada namenila podjetjem za preživetje med pandemijo. Sredstva so bila večinoma nepovratna in od julija do septembra 2020 jih je na tri račune prejel enajst v skupni višini 1,6 milijona dolarjev (1,7 milijona evrov). Denar je nato prenakazoval na račune v različnih državah, med drugim Mehiki, Nigeriji in Hongkongu, bankam pa pojasnil, da gre za stroške v zvezi z drsališčem.

Razkrinkala ga je ena od bank, ki je posumila na goljufijo, zamrznili so mu vse tri račune in prijavili Zveznemu preiskovalnemu uradu (FBI). Njegovi agenti so ga aretiral, ko se je v New Jerseyju hotel vkrcati na letalo za Istanbul.

Še tri leta na prostosti pod nadzorom

Pet mesecev je bil v priporu, ki so ga novembra 2021 nadomestili s hišnim. Januarja letos je priznal krivdo za bančno prevaro in lažne izjave, ki jih je podal FBI. S pepelom se je posul tudi pred sodnikom Hellersteinom: "Kar sem storil, je sramotno. Ne bi mi moglo biti bolj žal."

Pomočnik tožilca Ashley Nicolas je ob tem vztrajal, da Klasinc nikdar ni nameraval lahko pridobljenega denarja porabiti za drsališče, ampak je reševal svoje druge poslovne projekte.

Odnesel jo je torej z blago zaporno kaznijo – potem, ko jo bo prestal, bo še tri leta na nadzorovani prostosti – zato pa ga bo izlet v obljubljeno deželo toliko močneje udaril po žepu. Za svoja "resna kriminalna dejanja" bo namreč moral plačati 3,2 milijona dolarjev (3,4 milijona evrov), v kar sta zajeta povračilo posojil in denarna kazen. Za rešetke ga bodo odpeljali 8. januarja.

Drsališče je izginilo

Sicer pa je Klasinc prah dvigoval že v Sloveniji, kjer je svojim podjetjem Lucky Luka pozimi po mestih postavljal drsališča, na katerih se je trlo mladih in starih. Že takrat se je tudi zapletel v sodni spor.

Zgodba s kamniškim drsališčem je bila naravnost bizarna. Tamkajšnja občina ga je kupila leta 2008 za dobrih 80.000 evrov, ker pa so bili stroški obratovanja izredno visoki, so se tri leta kasneje odločili, da ga bodo prodali, do sklenitve posla pa predali v hrambo Klasincu. Ta je na Glavnem trgu postavil svoje drsališče.

Potem ko je cenilec občinskemu drsališču določil vrednost 16.900 evrov, so leta 2014 zanj na dražbi iztržili 30 tisočakov. Kupec si ga je seveda hotel ogledati še pred podpisom pogodbe, vendar ga v skladišču podjetja Lucky Luke ni bilo. Občina je proti Klasincu sprožila postopke kazenske in odškodninske odgovornosti, policisti pa so drsališče našli v enem od njegovih skladišč v Ljubljani. Takrat je trdil, "da nikoli ni izginilo, le papirje je bilo treba urediti in doreči, kaj sploh je še predmet tožbe oziroma kaj vse spada k drsališču, ki ga moramo predati občin". Spor se je končal s sodno poravnavo.

Pritožbe zaposlenih

Tudi v Ljubljani je Lucky Luka več kot dve desetletji odpiral vsaj eno drsališče na prostem, denimo v Tivoliju, na Kongresnem trgu, Trgu republike, Gospodarskem razstavišču in Savskem naselju in leta 2017 pri Emoniki. Tam so se zaposleni pritožili, da delajo v nemogočih razmerah in niso dobili plačila ali vsaj ne celotnega, Klasinc je odgovarjal, da "včasih prihaja do manjših zamikov". Da niso bili plačani, pa so se pritoževali tudi nekateri študentje iz izpostave Lucky Luke v Murski Soboti.