"Nekateri uslužbenci zaradi različnih razlogov - tudi na primer zaradi izkušnje odklonitve obravnave zaradi neurejenega zavarovanja - odlašajo z obiskom zdravnika, dokler je zdravstveno stanje že ogrožajoče, kar prav tako povišuje stroške, ki jih ministrstvo za zunanje zadeve povrne v skladu z Uredbo PJUDT," v zadnjih poročilih nadzorov z marca lani na veleposlaništvih v Združenih državah Amerike (ZDA) in Kanadi, ki smo jih na Žurnalu24 pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, na neurejenost stanja vnovič opozarja interni nadzor zunanjega ministrstva.

Država diplomatov v tujini sicer krije stroške za zdravstvene storitve, ki so krite v slovenskem obveznem in dopolnilnem zavarovanju. A v praksi uslužbenci ne vedo vedno, katere storitve jim bo pokrila država in katere bodo morali pokriti iz svojega žepa. Vračilo sredstev je v večji meri tudi dolgotrajno.

Težava, ko stroški zdravljena niso pokriti, je še toliko večja v državah, kot so ZDA in Kanada, kjer so stroški še posebej visoki.

Nadzorniki na ministrstvu za zunanje zadeve pod vodstvom glavnega nadzornika Andreja Grasselija so tako po opravljenih nadzorih v Severni Ameriki zunanjemu ministru priporočili, naj ukrepa čim prej in uredi ustrezno zavarovanje vsaj za diplomate v ZDA in Kanadi. Pri tem pa izpostavljajo, da problemi, ki se pri tem postavljajo, lahko vodijo tudi v višje stroške, kot bi bili, če bi bili javni uslužbenci v ZDA in Kanadi vključeni v zdravstveno zavarovanje v državi, kjer službujejo.

Slabo zavarovanje tudi eden izmed razlogov, zakaj diplomati omahujejo z odhodi v tujino

Za prejšnje vodstvo zunanjega ministrstva, pa tudi zdajšnje, informacija o slabo urejeno zdravstveno zavarovanje diplomatov sicer ni novost, saj so diplomati na nedorečeno stanje opozarjali že leta. "Za nas je to resno vprašanje, ki ga doslej na žalost še niso uspeli rešiti," pravi predsednik Sindikata slovenskih diplomatov Stanislav Sikošek in pritrjuje, da je neurejeno zdravstveno zavarovanje za diplomate v tujini resen problem, na kar so tudi v sindikatu vodstvo ministrstva opozarjali že leta.

Podobno je v sklopu raziskovalnega projekta Enake možnosti v slovenski diplomaciji iz leta 2009 ugotavljal tudi Žiga Pirnat, ki je navedel, da je slabo urejeno zavarovanje eden izmed razlogov, ki diplomate in diplomatke odvračajo od prijavljanje na delo v tujini. Največ jih sicer izpostavlja težave s prešolanjem otrok, oddaljenost sorodnikov in prijateljev, kakovost življenja v Sloveniji ...

Ministrstvo: Razpis je že v pripravi

A kot nakazujejo zadnja pojasnila ministrstva, se vendarle obeta premik na bolje. Slabo leto po obisku nadzornikov na zunanjem ministrstvu zagotavljajo, da že pripravljajo dokumentacijo za izvedbo postopka javnega naročila za zagotovitev zavarovanja za javne uslužbence in njihove družinske člane, "da bi tudi v praksi zagotovilo ustrezno dostopnost do zdravstvenih storitev in zagotovilo zdravstvene storitve in zdravila v obsegu, kot je določeno z veljavnimi predpisi, t. j., da se zagotovi, da sta obseg zdravstvenih storitev in delež, ki se krije, primerljiva z obsegom in deležem v Republiki Sloveniji".

Ker gre za kompleksno področje, pa so za pomoč pri pripravi specifikacije storitev zaprosili tudi z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Javno naročilo za sklenitev zdravstvenega zavarovanja bo po zagotovilih zunanjega ministrstva zajemalo javne uslužbence in njihove družinske člane, ki so napoteni v države izven Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora oz. Švice in države, s katerimi Republika Slovenija nima sklenjenega socialnega sporazuma.

Treba upoštevati tudi, da se starostna struktura zaposlenih na ministrstvu povišuje

Na ministrstvu pri tem izpostavljajo, da se bodo s tem tudi ustrezno zavarovali pred tveganjem za nastanek posameznega škodnega dogodka (npr. poškodbe ali bolezni), ko bi moralo javnemu uslužbencu ali njegovemu družinskemu članu zagotoviti ali povrniti visoke stroške zdravljenja v državah, kjer so te storitve najdražje.

Prihranek, ki ga bo država s sklenitvijo zavarovanj dosegla, pa je treba - tako izpostavljajo na ministrstvu - presojati tudi z vidika bodočih tveganj. Stroški zdravljenja v teh dveh državah so namreč v primeru resnih zdravstvenih težav (npr. pri daljši hospitalizaciji) lahko zelo visoki. Takšnih primerov do sedaj na srečo ni bilo, je pa treba upoštevati, da se starostna struktura zaposlenih na ministrstvu povišuje, s tem pa se povečuje tudi tveganje za precej višje stroške zdravstvenih storitev.