Kot smo na žurnalu24 napovedali že ob prehodu v novo leto, je bila prometna varnost v letu 2014 nad pričakovanji in najboljša v zgodovini države.

Danes predstavljeni podatki policije in agencije za varnost v prometu (AVP) kažejo, da se je skupno število nesreč v primerjavi z letom prej zmanjšalo za pet odstotkov, v primerjavi z letom 2010 pa za kar 16 odstotkov. Po neuradnih podatkih je lani na cestah umrlo 108 udeležencev (-22 odstotkov, še leta 2010 je bilo 138 mrtvih oziroma 22 odstotkov več).

Foto: AVP Statistika prometnih nesreč Skupno poškodovanih je bilo lani manj za devet odstotkov, skrbi pa kar 13-odstotni skok v kategoriji težjih poškodb. Ivan Kapun iz Generalne policijske uprave si to dejstvo razlaga tudi z vplivom vse varnejših avtomobilov in napredkom pri medicinski pomoči, zaradi česar več huje poškodovanih lahko preživi.

Umrlo je tudi manj pešcev (- 35 odstotkov), kolesarjev (-19 odstotkov) in motoristov (-19 odstotkov), medtem ko je število umrlih potnikov v avtomobilih celo rahlo naraslo (42 mrtvih oziroma dva odstotka več). 

Da je pas vez z življenjem, še vedno ne verjamejo vsi

Kapuna veseli, da je bilo lani ugotovljenih bistveno manj nesreč z najhujšimi posledicami, v katerih je bil posredi alkohol (- 9 odstotkov). Marsikatero smrt bi udeleženci lahko preprečili tudi z dosledno uporabo varnostnega pasu, saj se je po statistiki še vedno kar okoli tretjina mrtvih udeležencev v vozilu peljala nepripasana. Med glavnimi razlogi za nesreče z najhujšimi posledicami sos icer še vedno prehitra vožnja in nepravilna smer ter stran.

Foto: AMZS Star rating ceste Tako Kapun kot v. d. direktorja AVP Igor Velov se strinjata, da so na izboljšanje varnosti bistveno vplivale preventivne dejavnosti tako policije kot ostalih organizacij, nenazadnje tudi medijev. "Če na vsakem koraku vcepljamo varnost v ljudi, če vidijo opozorila pri zdravniku ali jih slišijo prek radia med vožnjo, potem se mora zgoditi premik," je dejal Kapun in za primerjavo navedel podatek, da je pred leti na slovenskih cestah vsako leto umrl za cel razred otrok, danes so številke bistveno manjše.

Glede infratrukture še zelo oprezno

Kapun pravi, da je slabo stanje infrastrukture zelo pomemben dejavnik pri nastanku nesreč, lani je bilo ugotovljenih več deset neposrednih povezav, čeprav je po drugi strani upadlo število najhujših nesreč na lokalnih in regionalnih cestah, ki so praviloma najslabše vzdrževane.

Foto: AVP Statistika prometnih nesreč A hkrati je zbiranje statističnih podatkov Sloveniji o vseh okoliščinah neke nesreče precej manj natančno kot denimo v najbolj varnih državah, Veliki Britaniji, na Nizozemskem ali na Švedskem. Kapun priznava, da so njihovi podatki namenjeni sodnemu procesu in ne kot orodje za izboljšanje infrastrukture nekega odseka, kot je denimo praksa v najprodornejših državah. Kot je še dejal, bi za tovrstne podrobnejše analize vsake nesreče in udeležencev potrebovali dodatna sredstva, ki pa jih ta hip nimajo. 

Po drugi strani pa je Velov na vprašanje zurnala24 povedal, da nedavna analiza AMZS v projektu Sensor glede možnih "nizkocenovnih" ukrepov za izboljšanje varnosti nekaterih nevarnih cestnih odsekov agenciji sami niso v veliko pomoč brez sistemskih rešitev za financiranje rešitev glede sprememb in izboljšav, kar pa je stvar upravljalcev cest.

Omenil je predlog novega modela namenskega vlaganja v infrastrukturo, ki ga pripravljajo na agenciji in bo romal na vlado ter tudi drugim soležnikom, ki lahko vplivajo na prometno varnost.

Kapun pa je dodal, da so na policiji AMZS-jevo raziskavo vzeli resno in z njo seznanili vse policijske uprave, da lahko na najbolj nevarnih odsekih izvajajo dodaten nadzor nad hitrostjo in vedenjem udeležencev.