Kriminalisti SKP PU Ljubljana so v 2016 dobili informacije, da na območju Ljubljane in širše v Sloveniji deluje mednarodna hudodelska združba, ki je na ozemlju Slovenije pripravljala, organizirala in izvrševala ilegalne prehode meje. Januarja lani so kriminalisti zbrali dovolj podatkov, da so jim odobrili uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov. 

Hudodelska združba je do februarja 2019 izvršila najmanj 19 prehodov meje ali ozemlja z vsemi elementi organizirane kriminalitete. Zbrali so dokaze, da so člani hudodelske združbe organizirali prepovedane prehode meje in prevoze preko Slovenije za najmanj 73 tujcev iz Afganistana, Pakistana, Irana in Iraka. 

Vseh pet s statusom prosilcev za azil

Preiskava je potekala zoper pet oseb. Vseh pet je tujcev s predhodnimi statusi prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji in so bili v postopkih pridobivanja statusa begunca, ali pa jim je bil ta status že podeljen. 

Osumljenci so stari od 24 do 32 let. Štirje so državljani Afganistana, eden pa državljan Pakistana, ki pa je že bil vrnjen v matično državo. Storilci so se med seboj povezali ravno v Sloveniji ter skupaj izvajali aktivnosti za prepovedano - ilegalno spravljanje migrantov iz Hrvaške preko Slovenije v Italijo. S svojimi poznanstvi med nastanjenimi v azilnem domu v Ljubljani so poiskali prosilce za mednarodno zaščito in jim ponudili nadaljevanje poti v Italijo, v nadaljevanju pa to proti prejemu plačila tudi izvedli. 

Za prevoz enega migranta so zahtevali od 50 do 200 evrov plačila. Prevoze so izvajali prek najetih voznikov, javnih prevoznih sredstev (vlak ali avtobus), najemov taksi vozil ali preko različnih oseb, ki ponujajo prevoze prek spletne aplikacije za nudenje prevozov. Običajno so v Italijo prevažali dve do štiri osebe naenkrat. 

Foto: Suzana Kos Mejni prehod Sečovlje Podobno mrežo spletli že na Hrvaškem in v Grčiji

V ponedeljek zjutraj so kriminalisti odvzeli prostost štirim državljanom Afganistana. Vsi so v sodnem pridržanju, zoper njih pa so podani priporni razlogi, saj gre za tujce s statusom beguncev ali prosilcev za mednarodno zaščito, ki bi lahko neovirano in neopaženo zapustili Slovenijo. Med preiskavo so ugotovili tudi, da so bili osumljeni predhodno že vpleteni v različna kazniva dejanja na Hrvaškem in v Grčiji.  

Med hišnimi preiskavami so našli predmete, ki so bili uporabljeni pri kaznivem dejanju. Med najdenimi predmeti so bili dokumenti, zapiski, notesniki, beležke, telefoni, denar, zemljevidi z označenimi prehodi državne meje iz Hrvaške v Slovenijo, potrdila o prejemu denarja ter druga dokumentacija. 

Osumljenci so kazniva dejanja izvrševali pod pretvezo beguncev ali prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim je bil podeljen, zato imajo še vedno redne stike v Azilnem domu in zunaj ter tako skrbijo za prikrito spravljanje ilegalnih migrantov preko ozemlja Slovenije čez državno mejo. Na ta način so tudi zlorabljali status prosilcev za mednarodno zaščito za izvrševanje kaznivih dejanj. 

Če se je ilegalno prehajanje čez državno mejo v ciljno državo ponesrečilo in so tujce odkrili policisti, so le-ti takoj zahtevali mednarodno zaščito (azil). Pri tem je bila naloga osumljenih, da so počakali na njihovo namestitev v azilni dom ter jih nato čez nekaj dni iz prostorov azilnega doma prepeljali v ciljno državo EU oziroma jih odpeljali na želeno mesto. Pri tem je treba poudariti, da imajo prosilci za mednarodno zaščito proste izhode iz azilnega doma, pojasnjujejo na policiji.  

Foto: Anže Petkovšek azilni dom

Našli dokazila o nakazilih

Denar za ilegalno sprovajanje so nakazovali prek mednarodnega plačilnega sistema MoneyGram in Western Union Money Transfer. Ob zaključni akciji so pri osumljenih zasegli več potrdil o nakazilih s strani tretjih oseb. To se je potrdilo tudi prek podatkov, pridobljenih na podlagi sodnih odredb v času preiskave. Nakazila so bila izvedena v zneskih od 200 do 1.300 evrov. 

Storilci so komunicirali v afganistanskem jeziku (narečje paštu), kar je povzročalo dodatno oviro za samo preiskavo, saj v Sloveniji ni veliko prevajalcev, ki ta jezik poznajo. Pri posameznih prevajalcih so bile pri prevodih zaznane tudi določene nepravilnosti. V nekaterih primerih so namreč prevajalci pomagali storilcem, zato je morala policija zagotoviti druge prevajalce prek mednarodnega policijskega sodelovanja. Mednarodno sodelovanje je potekalo z Italijo in Hrvaško ter preko obstoječih policijskih kanalov za operativno izmenjavo podatkov. Na pomoč so priskočili tudi avstrijski policisti, v zaključku preiskave pa še hrvaški. 

Osumljencem grozi od enega do osmih let zapora in denarna kazen. 

Lani prijeli več kot 200 tihotapcev
Policija je lani prejela več kot 200 tihotapcev ljudi, od tega je bilo 175 tujcev ter 43 slovenskih državljanov. Največ primerov je obravnavala PU Koper, in sicer 130 tihotapcev ljudi.  

Policija je zaznala porast samovoljnih zapustitev azilnih domov, kar pomeni, da migracije potekajo etapno iz države v državo. Organizirane kriminalne združbe izkoriščajo slabosti zakonodaje posamezne države, tako da v primeru prijetja migranti izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito in se nastanijo v azilnem domu, kjer počakajo nekaj dni do organizacije nadaljnjega prevoza do ciljne destinacije. 

V primeru udeležbe in prijetja se organizatorji izdajajo za običajne migrante in otežijo dokazovanje kaznivih dejanj. Lani je namero podaje prošnje za mednarodno zaščito podalo okoli 50 odstotkov vseh ilegalnih migrantov.