"Vsakič ko bodo pritiskali name, se bom spomnil na upokojence, ki komaj preživijo iz meseca v mesec," je ptujskim upokojencem na srečanju med člani stranke Desus in Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) dejal predsednik Desusa Karl Erjavec. Zdus tako nadaljuje skupne nastope s stranko, a trdijo, da bodo v boju proti rezom v pokojnine šli do vseh poslancev.

Povezovanje (ni) sporno

"Vsekakor je Zdus precej politizirana organizacija, ki je tudi v preteklosti že neposredno posegala v politiko in se politično opredeljevala," razlaga Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije. "Razlika je predvsem v tem, da so pred časom poskušali spodkopavati vodstvo stranke Desus, zdaj pa z njo sodelujejo. Oboje bi seveda lahko označili kot precej očitno obliko politiziranosti interesne organizacije," meni Makarovič. Igor Pribac s filozofske fakultete v tem povezovanju ne vidi nič nenavadnega: "V času, ko politične stranke uživajo majhen ugled v javnosti, civilno-družbenim organizacijam pa se ta povečuje, je logično, da se bodo tam, kjer se njihova stališča prekrivajo, med sabo povezali."

Sindikati stran od strank

Darko Štrajn iz Liberalne akademije meni, da je pri vprašanjih varčevalnih ukrepov in pokojnin nastala fronta, ki jo upokojenci krepijo s povezovanjem z Desusom ne glede na to, da vsi ne volijo te stranke. "Z nasprotovanjem nekaterim drugim odločitvam, ki jih je Desus podpiral, so v preteklosti pokazali, da so do njih lahko kritični," pravi Štrajn. Razlog, da se podobno ne opredeljujejo tudi sindikati, Štrajn vidi v nekdanjem zavezništvu med britanskimi sindikati in laburistično stranko: "Njihovo moč je dokončno uničil Blair, ki je delal proti njim. Verjetno je bila to lekcija tudi za naše sindikate, da se politično ne opredeljujejo."