Švicarski Lild je v začetku leta napovedal, da bo v svojih 109 trgovinah kupcem izdajal papirnate račune, le če bodo to izrecno zahtevali. Na ta način naj bi prizanesli kar 30 tonam papirja. Novica se je kot požar razširila in tudi v Sloveniji je poteza požela val odobravanja.

Slovenska zakonodaja sicer striktno določa, da mora kupec ob nakupu prejeti račun, a ta bi lahko bil tudi elektronski. Računi izdani v papirni obliki in računi izdani v elektronski obliki so po pojasnilih finančne uprave namreč med seboj enakovredni. Tudi ponovna uvedba glob za kupce v Sloveniji, ki ne vzamejo računa za kupljeno blago ali storitev, pri tem ne bi smela biti omejitev. Kot nam je pojasnila predstavnica finančne uprave Barbara Škrinjar, lahko račune inšpektorji preverijo na primer na vašem mobitelu.

Slovenski trgovci bi, a ...

Slovenski trgovci, ki uporabljajo elektronske račune, so redki ... Sodeč po odgovorih naših največjih trgovcev, e-računov za mleko, kruh in jogurt tudi ne pričakujte še kaj kmalu.

V Sparu Slovenija zatrjujejo, da delujejo tudi v smeri digitalizacije procesov, med katere spadajo tudi računi, a nam bolj natančnih informacij ne morejo posredovati, saj so vezani na načrte koncerna. Diskontna trgovca Hofer in Lidl pa izpostavljata restriktivno slovensko zakonodajo, ki bi popolno uvedbo brezpapirnatega poslovanja lahko preprečevala.

Kot smo že omenili, finančna uprava zatrjuje, da razlogov za izdajanje elektronskih računov ne vidi. Trgovci bi se tako lahko po vzoru britanskega Topshopa odločili za možnost pošiljanja računov na elektronski naslov, še boljšo možnost pa v teh dneh, prav tako na Otoku, testira veriga Tesco, ki uporabnikom - po predhodni registraciji - račun pošlje na elektronski naslov, aplikacijo ali spletni portal. Tako dopuščajo tudi možnost brezpapirnatega poslovanja, ne da bi trgovcu morali vedno znova zaupati vaš naslov.

Elektronski izpiski večine ne motijo

Večje razumevanje za elektronsko poslovanje so slovenska podjetja pokazala pri elektronskih položnicah in izpiskih. V največji slovenski banki NLB so tako v začetku leta vsem tistim, ki imajo elektronsko banko - dobra tretjina komitentov, tiskane različice preprosto ukinili. Vsem so ponudili možnost, da se nanje naročijo nazaj, a sta to storila le dva odstotka. Koliko bodo na ta račun prihranili, na NLB ne razkrivajo.

Za kako visoke stroške gre pa razkriva ocena Javnega holdinga Ljubljana, kjer z zadnjo nagradno akcijo skušajo povečati število izdanih e-računov na deset odstotkov vseh izdanih računov, kar bi ocenjeno za vsa tri javna podjetja (Energetika Ljubljana, JP Vodovod-Kanalizacija in Snaga) pomenil skupni prihranek 18.000 evrov (brez DDV). S tem pa bi zmanjšali tudi porabo papirja za 50 kilogramov in s tem po besedah predstavnice holdinga Justine Simčič obdržali približno 10 dreves letno.

Letni strošek za dostavo vseh izdanih tiskanih računov uporabnikom za vsa tri javna podjetja je ocenjen v višini 700.000 evrov (brez DDV).