Težka situacija delavk v trgovini

Ladi Rožič iz Sindikata delavcev trgovine je v današnjem spletnem pogovoru, ki ga je organizirala stranka SD, poudaril, da so delavci in predvsem delavke (teh je v trgovini skoraj 80 %) še vedno na udaru. 

"Matere šoloobveznih otrok so ostale doma, starejše delavke so sicer delale, a tudi one imajo povečini starejše starše, za katere so morale skrbeti, zato je bilo težko. So ekonomsko odvisne od plače, po drugi strani pa morajo oskrbovati svoje starše in otroke," je dilemo nekaterih delavk opisal Rožič.

Opozoril je tudi, da se zato zdaj jasno kaže, da glede dolgotrajne oskrbe nismo naredili dovolj. "Moramo zagotoviti sredstva in rešiti problematiko. Poleg tega so v trgovini zaposleni ljudje večinoma prejemniki minimalne plače, delajo praktično za drobiž," je dejal.

Krivec naj bi bil tudi NIJZ

V času epidemije so bile delavke in delavci na delovnem mestu izpostavljeni nasilju. "Ljudje so bili v trgovinah agresivni, odrivali so zaposlene, kar je nesprejemljivo. Že tako so se zaposleni bali bolezni, sprva sploh niso bili zaščiteni," je opozoril in dodal, da je med krivci za takratno situacijo tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki naj bi miril delavce v trgovinah, češ da niso ogroženi. "Takrat smo zahtevali, da se direktorico NIJZ odstavi in da se osebje v trgovinah zaščiti s pleksi steklom, rokavicami, maskami," je pojasnil.

Opozoril pa je, da se nad zaposlenimi v trgovinah še vedno izvaja pritisk, da morajo delati tudi po 12 ur dnevno, nadure pa bodo lahko koristili, ko se bo delodajalec za to odločil. "Drug problem so matere samohranilke, ki ob nedeljah nimajo varstva za svoje otroke, pa morajo vseeno delati," je opomnil Rožič.

"Podjetja so se okoristila"

Problematični so tudi dodatki za delavce med epidemijo, o čemer smo že pisali. "Večina delodajalcev računa na državno pomoč. A če ima delavka npr. 1000 evrov plače, dobi podjetje 244 evrov, delavka pa na koncu le 200 evrov," je opozoril Rožič. Višjo plačo, kot ima, višji dodatek dobi delodajalec - ob tem pa delavec v vsakem primeru dobi enak znesek, torej 200 evrov.

"To je absurd, na podlagi tega si naša podjetja kujejo dobičke. V trgovinah je bilo lani približno milijardo evrov neto čistega dobička, nekatere posamezne trgovine imajo tudi 100 milijonov nerazporejenega dobička, pa danes ne vedo, kako bodo preživele. Lastniki jim bodo dobičke pobrali, sami pa nimajo za plače delavcev," je povedal Rožič.

Slovenija Zmeda: kdo bo dobil 200 evrov neto in kdaj

Ali prihaja ZUJF 2?

Poleg tega se Rožič boji, da bo v Sloveniji število brezposelnih strmo naraščalo. "Večinoma bodo to nizko izobražene ženske in na to država ni pripravljena. Če se bo kriza nadaljevala, smo nevladniki 'nastradali', v sindikati imamo sicer srečo, da lahko še dihamo zaradi podpore, nekatere nevladne organizacije pa so nujno potrebne, a hkrati odvisne od podpore države," je opozoril.

Najhuje pa je, po njegovih besedah, da se bomo "do novembra že pogovarjali o ZUJF 2". "Po šestih mesecih bomo pozabili na krizo, delavce v javnem sektorju, ki so nam pomagali, takrat bodo skušali zmanjšati njihovo pomembnost. Ko sem se pogovarjal z oblastniki, je bila njihova osnovna ideja vse privatizirati," je povedal. Po njegovem mnenju bi bilo bolje porabiti denar tako, da bi vsak Slovenec dobil 500 evrov, ki bi jih moral zapraviti v Sloveniji. "Tako bi vsi bolje živeli. Denar je treba pošteno razdeliti med ljudi," je zaključil Rožič.

dezurni@zurnal24.si