Med drugim je bilo na skupščini, ki je sicer na dan 21-letnice izbrisa, slišati tudi razpravo o tem, od katerega predstavnika oblasti bodo zahtevali uradno opravičilo za izbris. Omenjalo se je predvsem premiera Janeza Janšo, notranjega ministra v času izbrisa Igorja Bavčarja in takratnega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Slavka Debelaka.

Na koncu so se prisotni strinjali, da bi se jim v imenu države moral opravičiti predsednik državnega zbora, saj je "nenazadnje zakon potrdil prav parlament".

Državni zbor je sicer 25. junija 1991 sprejel več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakon o državljanstvu in zakon o tujcih. Ob tem je zavrnil amandma, po katerem bi se državljanom drugih republik SFRJ izdalo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če imajo na dan uveljavitve zakona v njej prijavljeno stalno prebivališče in ne vložijo zahteve za državljanstvo.

Žrtve izbrisa bodo poleg politične, iskale tudi kazensko odgovornost. Eden izmed predlogov, ki ga bodo posredovali vladi, je oblikovanje posebne komisije, ki bi bila neodvisna, vanjo pa bi bili vključeni tudi predstavniki civilnih organizacij. Ko bi omenjena komisija končala z delom, bi s pregonom zoper odgovorne za izbris, postopke moralo sprožiti tožilstvo, so še sklenili.

Zahtevajo delavske in socialne pravice

Prisotni na skupščini so se zavzeli še za priznanje delavskih in socialnih pravic. Želijo si tudi pravice za odkup stanovanj po nekdanji zakonodaji. "Izhodišče predloga, ki ga bomo posredovali vladi, je sicer odškodninska shema za izbrisane," je povedal predsednik iniciative Aleksandar Todorović.

Kot je dodal, jih ta sploh ne upošteva. "Vladi je pod častjo, da se pogovarja z izbrisanimi, a ne bomo dovolili, da rešujejo probleme brez nas. Mi smo oškodovani in mi moramo povedati, kako smo oškodovani," je še poudaril Todorović.