Po predlogu novega zakona se bodo lahko z detektivsko dejavnostjo ukvarjale tudi gospodarske družbe, ki bodo svoje delavce pošiljale na usposabljanje. Lastnike družb bo bolj kot zakonitost in poklicna etika zanimal dobiček, delavec – detektiv – pa bo zamenljiv. Ob kršitvi pooblastil po naročilu svojega šefa in s tem povezanim odvzemom licence ga bo z lahkoto zamenjal za drugega.

Meja. Glede na zahtevano stopnjo izobrazbe in stanje, v katerem je današnja družba, ko službe ne rastejo ravno na drevesu, bodo detektivi seveda delali tako, kot bo zahteval njihov šef, vprašanje pa je, koliko detektivov s srednjo šolo bo pri tem spoštovalo mejo med posegom v zasebnost in etičnim ter dopustnim poizvedovanjem.

Če pomislimo še na to, da bodo lahko detektivsko dejavnost opravljale tudi varnostne družbe, pa obstaja grožnja človekovim pravicam, saj bodo lahko videonadzore, s katerimi varujejo številne objekte po Sloveniji, nenadzorovano uporabljale tudi za zbiranje informacij pri opravljanju detektivske dejavnosti. Predlagatelj novega zakona sicer poudarja, da je treba za vzpostavitev notranjega trga storitev odpraviti vse omejitve glede svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev. V teoriji je to sicer res enakopravno, kaj pa praksa? Detektivi lahko namreč preverijo, če in kje ste zaposleni, kje ste zavarovani, ali imate v lasti vozilo, ali ste lastnik nepremičnine ....

Kje je torej zaščita javnega interesa in za koga je napisan novi zakon?