"Slovenija se sooča z najhujšo ujmo v naši novejši zgodovini," je po sestanku Sveta za nacionalno varnost dejal predsednik vlade Robert Golob, ki se je zaradi naravne katastrofe v Sloveniji predčasno vrnil z dopusta. "Škoda je nepredstavljiva, prizadeti sta dve tretjini Slovenije, napori, da bomo lahko omogočili normalno življenje, bodo zelo veliki," pravi Golob. Danes se bo na izredni seji sestala tudi vlada.

Svet za nacionalno varnost (SNAV) je posvetovalno in usklajevalno telo Vlade Republike Slovenije za področje nacionalne obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja in druga vprašanja nacionalne varnosti. Predsednik sveta je predsednik vlade.

"Na seji Sveta za nacionalno varnost smo vsi politični akterji izkazali ne samo voljo, ampak tudi odločitev, da bomo delovali enotno," je sporočil Golob. Vsi napori bodo torej usmerjeni v pomoč državljankam in državljanom, da si opomorejo od te naravne nesreče in normalno zaživijo. 

"Danes smo vsi politiki odkrili, da ni čas za iskanje razlik med nami, še manj iskanje krivcev, vsi politiki smo izkazali enotnost. Delovali bomo skupaj s cijem, da si državljani in državljanke čim prej opomorejo. Želim, da bi ta enostnost trajala čim dlje, ne samo za čas te intervencije," pravi predsednik vlade Robert Golob. 

"Na srečo je bila današnja noč bolj prizanesljiva od prejšnje, zato so se nekateri strahovi izkazali kot pretirani," ugotavlja Golob, kljub temu pa je poškodovana cestna, železniška in energetska infrastruktura. Prav tako so poškodovani stanovanjski objekti. "Govorimo o več sto objektih in škodi, ki bo skoraj zagotovo presegla petsto milijonov evrov. To je nekaj, kar pomeni, da bomo morali začeti delati drugače, kot smo bili navajeni v preteklosti, da bomo škodo učinkovito odpravili," pravi Golob. 

Golob zato napoveduje več zakonskih sprememb, vlada bo že na današnji seji obravnavala prvo sprembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. S tem bodo opolnomočili občine oziroma župane, da lahko tudi mimo sistema javnega naročanja začnejo naročati nujne intervencijske ukrepe, razlaga Golob. 

Golob: Prostovoljci naj se javijo Civilni zaščiti

V Črni na Koroškem, ki je še vedno odrezana od sveta, je po besedah predsednika vlade začelo zmanjkovati vode in opreme, zato bodo te artikle začeli dovažati po zraku. Golob se je zahvalil vsem , ki sodelujo. Javljati so se začeli tudi številni prostovoljci. "Pozivam vse, ki želite pomagati, da pomoč ponudite skozi sistem Civilne zaščite," poziva Golob. "Samo na ta način bomo akcije lahko speljali. Včasih so dobri nameni lahko celo škodljivi, če se jih ne da koordinirati učinkovito," pravi Golob.

Ker je ponekod začelo zmanjkovati hrane in tehnične opreme, bodo trgovine odprte tudi jutri, čez teden pa naj bi podaljšali urnike. 

Predsednica: "Vesela sem, da ljudje ne izkoriščajo stiske soljudi"

Foto: PrtSc Nataša Pirc Musar Po premierju je spregovorila predsednica RS Nataša Pirc Musar. "Naj najprej povem, da sem izjemno zadovoljna z reakcijo pristojnih služb. Vsa pohvala Slovenski vojski, policiji, gasilcem, civilni zaščiti," je povedala.

"S helikopterji smo rešili že 121 ljudi, centri prejmejo okrog 2500 klicev na dan. Apeliram na ljudi, da na številko 112 kličejo le takrat, kadar je ogroženo življenje ali večja vrednost premoženja. Vsi, ki se oglašajo, delajo s polno paro. Več kot 3000 posredovanj samo v zadnjih 48 urah v 145 občinah ... To govori o razsežnosti katastrofe, ki ji Slovenija še ni bila priča po samostojnosti," je nadaljevala predsednica.

"Morda še apel vsem organizatorjem dogodkov ... Bilo je veliko reševanj zaradi nespametnosti nekaterih, ki niso dovolj hitro reagirali in izpeljali evakuacije. Tudi reševanje s helikopterji je bilo kdaj potrebno zaradi nespametnosti," je opozorila Pirc Musar.

"Bila sem izjemno zadovoljna s poročilom ministra Poklukarja. Policija ne zaznava vlomov in kraj. Neskončno sem vesela, da ljudje ne izkoriščajo stiske soljudi," je povedala predsednica. Dodala je, da je vesela enotnosti z opozicijo in pozvala k solidarnosti. "Republika Slovenija bo storila vse, kar je v njenih kapacitetah, da bi pomagala ljudem," je dejala, razkrila številne klice voditeljev drugih evropskih držav in zagotovila pomoč iz tujine. 

"Naše kapacitete za prečrpavanje vode so res izjemno dobre. To je danes poudaril Srečko Šestan in to je v tem trenutku ključno," je še povedala. "Že danes lahko mirno rečem, da bo tudi po koncu ujme potrebna medčloveška pomoč in solidarnost. Pozivam vse, naj pomagajo tudi potem, ko voda odteče. Ne smem pozabiti tudi naporov tabornikov in skavtov, kar je danes poudaril tudi gospod Janša," je sklenila Nataša Pirc Musar.

"Takega poletja ne pomnimo"

Foto: Profimedia Janez Janša Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je ujma po svojem obsegu in posledicah hujša kot karkoli, kar nas je do zdaj doletelo. "Takega poletja živeče generacije Slovencev ne pomnimo," je dejal. Zahvalil se je vsem službam zaščite in reševanja, gasilcem, civilni zaščiti, županom, prostovoljcem in vsem, ki so storili vse, da bi bila škoda čim manjša. Kot že večkrat se je tudi tokrat izkazalo, da je sistem civilne zaščite pri nas robusten. 

Na seji sveta za nacionalno varnost je po njegovih besedah prevladalo spoznanje, da je treba stopiti skupaj in se osredotočiti na to, da se preprečijo škodljive posledice tudi prejšnjih ujm. Potreben je inkluziven pristop pri pripravi interventnega zakona, saj morajo ukrepi zajeti tudi sanacijo ostale škode, ki je nastala v ujmah, ki so v zadnjih tednih prizadele slovensko kmetijstvo. 

Prepričan je, da je zdaj pravi čas, da se pripravijo ukrepi, ki bodo omogočili, da se pripravimo na takšne nesreče in da se njihove posledice čim bolj omilijo. Pri tem je omenil hitrost določenih postopkov, urbanistične projekte, neizgradnjo HE Mokrice. Potrebna bo tudi določena prerazporeditev pristojnosti in sredstev, ko gre za vodotoke. Janša je pozval, da se pristojnost na tem področju prepusti občinam in se jim zagotovi dodatna sredstva. V stranki SDS so napovedali, da bodo konstruktivno sodelovali. Predloge za omejitev škode v kmetijstvu so že podali. 

Prostovoljcem, ki bi radi pomagali, polaga na srce, naj se obrnejo na lokalne oblasti, saj ti najbolje poznajo razmere na občinski ravni in vedo, kje je pomoč potrebna. Dodal je, da je treba strniti vrste, umiriti razpravo na družbenih omrežjih in storiti vse, kar se da, za omilitev posledic katastrofe. Zahvalil se je svojemu članstvu, ki je odreagiralo solidarno in pozval ostale kolege iz parlamentarnih strank, da temu sledijo. Poslanci SDS po njegovih besedah danes pomagajo odpravljati posledice v Mozirju. 

Za sanacijo posledic bodo potrebni večji napori. Samo pri čiščenju objektov, da bodo ti spet primerni za življenje, bo potrebnih veliko rok, saj gre za desettisoče objektov. "Nihče ne bo ostal sam, združili bomo moči v tej pomoči," je zatrdil Janša. 

Enotni v pomoči ljudem

Luka Mesec je dejal, da je najboljši signal, ki ga mora politika v teh razmerah dati, enotnost v pomoči ljudem. "Naredili bomo vse, da bodo sanacijski ukrepi čim hitrejši in čim učinkovitejši," je dejal. 

Po besedah Nataše Sukić v kabinetu predsednice državnega zbora z zaskrbljenostjo spremljajo katastrofo. Državni zbor bo naredil vse, da se bo čim prej lahko ukrepalo. V prihodnjem tednu, predvidoma v torek ali sredo, pričakuje sejo pristojnih odborov in državnega zbora, da bodo lahko sprejeli interventno zakonodajo. 

Tonin: "Ključno je, da držimo skupaj."

Foto: Vlada RS Matej Tonin Spregovoril je tudi predsednik stranke NSi Matej Tonin, ki je izpostavil dejstvo, da morajo ljudje držati skupaj in si med seboj pomagati. Obenem je tudi poudaril, da se mora država tudi privaditi na prihodnje tovrstne izzive. "Ključno je, kako se bomo pobrali po tej nesreči in se pripravili na prihodnje," je dodal.

Izpostavil je dve pomembni stvari, ki jih lahko naredimo: eno iz človeške plati in drugo na sistemski plati, odnos med občinami in državo. "Pomembno je, da zavarujemo čim več premoženja in kot država vzpostavimo sistem, s katerimi bi lahko posamezniki na dostopen način zavarovali svoje nepremičnine. Zlasti za najranljivejše bi morala država vzpostaviti takšen sistem," je dejal Tonin.

Dejal je še, da so se občine izkazale kot zelo učinkovit sistem pri reševanju naravne nesreče takšne razsežnosti. NSi bo zato predlagala, da država čim več svojih sredstev prenese na občine, saj le te najbolj poznajo svoje težave in svoj teritorij. Na takšen način bi učinkovito in hitro odpravljali posledice te ujme. "Morda je to lahko dober sistemski pristop, da se v prihodnosti takšne nesreče rešuje na takšen način, torej od spodaj navzgor," je zaključil.

dezurni@styria-media.si