Vlada je v prvih dveh mesecih in pol svojega delovanja razrešila 28 zaposlenih na vodstvenih funkcijah v državni upravi. Gre za generalne direktorje direktoratov, predstojnike vladnih služb in organov v sestavi ter generalne sekretarje, ki jih lahko po določilih zakona o javnih uslužbencih v enem letu po nastopu mandata razreši brez razloga.

Večina je morala svoje mesto zapustiti brez odpravnine, zagotovo pa jo je dobilo deset uslužbencev v skupni višini okoli 150 tisoč evrov. Brez odpravnine je z ministrstva za notranje zadeve odšla nekdanja ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, na ministrstvih za izobraževanje in za kulturo, kjer so skupaj izplačali čez sto tisočakov odpravnin za sedem razrešenih, pa so morali med drugimi izplačati Boruta Rončeviča (nekdanji direktor direktorata za visoko šolstvo in znanost), Mira Petka (nekdanjega direktorja direktorata za medije) ter Jožeta Dežmana (nekdanjega predstojnika Arhiva RS).

Staro jim prihranijo

Nekateri med razrešenimi pa se bodo zgolj vrnili na svoja stara delovna mesta in dela ne bodo izgubili, prav tako so bili s prihodom iz višjih delovnih mest na nižja (pa tudi obratno) premeščeni nekateri drugi javni uslužbenci. Vseh takih premestitev in menjav znotraj ministrstev in med ministrstvi je bilo do zdaj okoli 60.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so tako denimo razrešili namestnika generalnega sekretarja in namestnika generalnega direktorja direktorata za evropsko kohezijsko politiko, saj sta bili obe namestniški mesti ukinjeni. Zaposlena sta službi vseeno obdržala, saj sta odšla nazaj na delovni mesti, ki sta jih zapustila, ko sta postala namestnika.

Najprej vršilci dolžnosti

Hkrati je vlada od začetka svojega mandata imenovala vsaj 35 vršilcev dolžnosti na vodstvena delovna mesta na ministrstvih in organih v sestavi ter za čas mandata trajanja ministra zaposlila še 40 ljudi. Za položajna delovna mesta je bilo že objavljenih 12 javnih natečajev.