"Optiko bomo napeljali izključno v naselja, kjer je manj kot tisoč naslovov, gre za 235 tisoč gospodinjstev ali kar tretjino vseh gospodinjstev v Sloveniji, ki se razprostirajo na 80 odstotkih ozemlja," napoveduje Goran Živec, direktor podjetja Rune, ki vodi projekt.

Gradnja naj bi se začela v približno treh mesecih, projekt pa bo trajal tri leta. Gradilo se bo po Sloveniji in v delu Hrvaške, v Sloveniji je projekt ocenjen na 200 milijonov evrov, skupaj pa 250 milijonov evrov. "To niso nepovratna evropska sredstva, ampak zasebna sredstva s poroštvi EU," razlaga Živec.

Za primerjavo, prva faza Magnine naložbe v Hočah je vredna 85 milijonov evrov. Doslej so se v Sloveniji odprta širokopasovna omrežja gradila večinoma z nepovratnimi sredstvi, za 20 projektov v 46 občinah je bilo porabljenih 85 milijonov evrov nepovratnih sredstev, večina iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. S tem denarjem je bilo omogočenih dobrih 30 tisoč priključkov. 

Pet tisoč kilometrov novih izkopov

"Postavili bomo šest tisoč kilometrov novih optičnih povezav, od tega bo kar pet tisoč kilometrov na novo izkopanih. Pričakujemo, da bo za tri leta dela za 250 ljudi," napoveduje Živec.

Pri nas za razliko od Hrvaške za gradnjo omrežja ni potrebno gradbeno dovoljenje, le soglasja, z njihovim pridobivanjem pa ne pričakujejo težav. "Od leta 2007 sem sodeloval pri postavitvi več kot tisoč kilometrov tras in samo eno služnost smo plačali. To je podeželje in na podeželju vedo, kaj pomeni infrastruktura, marsikdo je še sam kopal, da so dobili telefon," je prepričan Živec.

Foto: MJU Telekomunikacijsko omrežje v Sloveniji, iz načrta gradnje omrežja do 2020 Kopali bodo v 164 občinah, v 103 občinah pa so že sprejeli sklep, ki jim daje neodplačno služnost na vseh javnih površinah. Kjer je elektrika speljana še po zraku, bodo tudi optiko do hiš pripeljali po zraku, so pa z občinami podpisali sporazum, da bodo kable prestavili v tla, ko se bo kaj prenavljalo ali na novo kopalo. Ko bo omrežje zgrajeno, bodo na njem storitve lahko ponujali vsi operaterji.

Omrežje bo omogočalo hitrost 10 Gb/s pri končnem uporabniku, zagotavlja Živec. Državni načrt razvoja širokopasovnih omrežij do leta 2020 sicer predvideva precej nižje hitrosti, dostopne hitrosti za 96 odstotkov gospodinjstev naj bi bile vsaj 100 Mb/s, za štiri odstotke pa vsaj 30 Mb/s.

Ste mislili ravno obratno? Ne.

"Medtem ko je zasedenost optičnega omrežja v mestih okrog 25 odstotkov, saj je veliko alternativ, je izkušnja pri gradnji odprtih širokopasovnih omrežij, da se nanj priključijo skoraj vsi, saj alternativ ni, penetracija je nad 75 odstotkov. To pomeni, da je tudi investicija lahko trikrat višja," pojasnjuje Živec, ki priznava, da je njegova napoved, da bodo gradili le v krajih z manj kot tisoč naslovi in ne z več kot tisoč naslovi sprva osupnila tudi vlagatelje, ko jim je prvič predstavil svojo idejo. V krajih, kjer je od 2500 do 3000 naslovov, gradijo že obstoječi operaterji, Živec pa pričakuje, da se bodo v naslednjem koraku ti osredotočili tudi na nekoliko manjša naselja, zato oni ciljajo le na naselja z manj kot tisoč prebivalci. Ostalo bo le pet odstotkov gospodinjstev, optiko do njih bo morala po njegovi oceni subvencionirati država.

Foto: Rune Polaganje optičnega kabla

Po podatkih za prvo operacijo gradnje odprtih širokopasovnih omrežij (str. 12) sta se na omrežje že do konca leta 2015 priključili več kot dve tretjini vseh gospodinjstev, ki so jim z gradnjo to omogočili.

Kdo bo vse to plačal?

Sklad CEBF (Connecting Europe Broadband Fund) je postal večinski lastnik podjetja Rune Group s sedežem v Luksemburgu, ta pa je stoodstotni lastnik podjetij Rune Enia za Slovenijo in Rune Crow za Hrvaško.

"Gre za prvi projekt, ki ga je CEBF potrdil, kar pomeni, da smo prvi v EU," pravi Živec, ki je vodil tudi projekt prvega odprtega širokopasovnega omrežja v občini Komen, ki je bil prvi projekt javno-zasebnega partnerstva pri gradnji tovrstnega omrežja v EU.

V sklad CEBF so denar vložili Evropska komisija, Evropski sklad za stateške naložbe, Evropska investicijska banka, francoska, italijanska in nemška razvojna banka (CDC, CDP in KfW) ter zasebni vlagatelji.

Ko bo gradnja zaključena in bodo na omrežje priključeni uporabniki, to naj bi bilo od sedem do deset let po začetku projekta, bodo podjetje prodali institucionalnim vlagateljem, kot so na primer pokojninski skladi ali zavarovalnice. Ti namreč potrebujejo varne infrastrukturne naložbe in se zato zadovoljijo z nižjim donosom, ne smejo pa investirati projektov v fazi gradnje, saj to predstavlja preveliko tveganje.

Kmalu bo znano, kje bodo gradili drugi operaterji

Gradilo pa se bo tudi poleg projekta Rune. Na ministrstvu za javno upravo so v okviru finančne perspektive 2014 – 2020 so leta 2016 izvedli dva postopka testiranja tržnega interesa v letu 2016. Septembru 2017 so podpisalo dogovore o izvedbi tržnega interesa s šestimi zainteresiranimi investitorji, ki so izrazili tržni interes za gradnjo omrežnih priključnih točkah za 199.315 gospodinjstev, za izgradnjo imajo tri leta časa. 

Foto: Rune Polaganje optičnega kabla

Do 11. februarja letos je potekal nov postopek testiranja tržnega interesa, zdaj podpisujejo pogodbe z operaterji, ko bodo podpisane, pa bodo podatki, kje se bo gradilo, javni. 

"Gospodinjstva, za katera v tem postopku nobeden od zainteresiranih investitorjev ni izkazal tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v naslednjih treh letih, bodo uvrščena na seznam belih lis, na katerih bodo v prihodnjih mesecih angažirana javna sredstva za gradnjo takih omrežij. Predmet naslednjega javnega razpisa bo sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, ki bodo gospodinjstvom omogočala širokopasovni dostop s prenosno hitrostjo najmanj 100Mb/s. Omrežja bodo morala biti odprta. Za sofinanciranje je trenutno na voljo okvirno 31 milijonov evrov iz sklada za regionalni razvoj in in 10 milijonov evrov iz sklada za razvoj podeželja," so pojasnili na ministrstvu. 

janez.zalaznik@zurnal24.si