Za dvosobno stanovanje v novi soseski novi lastnik zahteva 600 evrov mesečne najemnine. Če je imel dvajset tisoč evrov prihrankov, bo z najemnino lahko pokrival 20-letno posojilo za razliko. Tako stanovanje je namreč stalo okrog 120 tisoč evrov, obrok za sto tisoč evrov posojila na 20 let pa je 576 evrov, pokaže kalkulator na spletni strani NLB.

Vse je absolutno zakonito

Kupec s tem, da namerava stanovanje oddati, ne krši nobenih pogojev pogodbe. Za razliko od prejšnjih prodaj se je namreč sklad odločil, da ne bo imel predkupne pravice, če bi kupec stanovanje prodal niti ne bo drugače omejil razpolaganja s kupljeno nepremičnino.

Poleg tega so 58 od 153 stanovanj, ki so jih prodali v prvem krogu, kupili kupci, ki niso uveljavljali nobenega prednostnega kriterija in torej niso mlade družine ali mladi.

Kupec, ki bo stanovanje oddajal, nam je povedal, da je stanovanje kupil kot naložbo, "kot če bi kupil katerokoli drugo stanovanje na trgu, saj ni bilo nobenih omejitev", na razpisu pa je kot prednostni kriterij uveljavljal otroke.

Javni sklad bi moral skrbeti za neprofitni najem!

Foto: Nik Rovan ljubljana 13.10.09, Jozka Hegler, Boris Dolamic, podpis za izgradnjo neprofitni Pa je smiselno, da javni sklad gradi stanovanja in jih prodaja po tržnih cenah, ta pa se nato oddajajo naprej? "Lokalni skladi smo ves čas menili, da gradnja za trg ni prava politika, državni stanovanjski sklad naj zagotavlja stanovanja za neprofitni najem ali sofinancira lokalne sklade, ki to počnejo. Ustanovljen je iz javnih sredstev in delovati bi moral na področju neprofitnega najema, torej delati za tiste, ki sami stanovanjskega problema ne morejo rešiti. Menim, da javni sklad ne more razlagati, da mora poslovati z dobičkom, to ni poslanstvo javnega sklada, ampak bi moral delati v javnem interesu," je prepričana Jožka Hegler, dolgoletna direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada, zdaj direktorica mestne uprave.

"Zgodba, da naj bi sklad zagotavljal stanovanja na trg, se je začela okrog leta 2000, ko so se zaključevale stanovanjske varčevalne sheme in je kazalo, da bo povpraševanje po stanovanjih zelo naraslo in bi šle cene lahko v nebo, zato je sklad v poslovno politiko zapisal, da investira v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča. Nato se je izkazalo, da teh, ki bi stanovanje kupili, ni bilo veliko, saj so bili privarčevani zneski zelo nizki," je Heglerjeva razložila, kako je sploh prišlo do tega, da javni sklad gradi za trg.

Dodala je še, da je "grozno, da nimamo stanovanjskega programa, to je prispevek k odmiranju socialne države“.