Po strategiji cepljenja zdaj cepimo starejše od 60 let, nato so na vrsti funkcionarji, zaposleni v državni upravi in pravosodju, uprava za zaščito in reševanje ter policija in vojska. Sledijo zaposleni v kritični infrastrukturi, a ti dve skupini sta majhni, ob 50-odstotni precepljenosti gre za 33 tisoč ljudi, potem je na vrsti "ostalo prebivalstvo po vrstnem redu prijav". 

To pomeni, da bi moral biti skladno s strategijo 18-letnik, ki se je prej prijavil, cepljen prej kot 59-letnik, čeprav je starost ključen dejavnik tveganja za hujši potek bolezni.

"Jaz mislim, da se to ne bo zgodilo, mi ves čas poudarjamo, da je treba najprej cepit starejše. Kolikšno precepljenost bomo v teh starostnih skupinah dosegli, upam, da bo še kaj več kot je zdaj, zdaj je največ 60 odstotkov pri 80 do 84 let, želeli, bi si, da bi bila toliko v vseh teh starostnih skupinah. Kdaj bo prišlo do tega, da se bo upošteval vrstni red prijav, jaz si predstavljam, da takrat, ko se bo začelo splošno množično cepljenje in bodo cepljene že vse rizične skupine, ko se bo začelo splošno cepljenje prebivalstva ne glede na starost ali kronične bolezni," je na včerajšnji novinarski konferenci na naše vprašanje odgovorila koordinatorica programa cepljenja z NIJZ Marta Grgič Vitek in še enkrat poudarila, da je starost najpomembnejši dejavnik, ki prispeva k težkemu poteku bolezni ali celo smrti zaradi covida.

Iz odgovorov ministrstva za zdravje pa je razumeti, da bomo strategijo znova spreminjali. "Skladno z Nacionalno strategijo cepljenja, strokovnimi usmeritvami in trenutno razpoložljivostjo cepiv se prednostno cepi prebivalce, ki so starejši od 60 let in vse kronične bolnike. Starost in kronična bolezen sta namreč tista dejavnika, ki pomenita večje tveganje za težji potek bolezni in smrt zaradi Covid-19. Strategija cepljenja se bo tudi v prihodnje prilagajala glede na razpoložljivost cepiv, stopnjo precepljenosti prebivalstva in druge relevantne okoliščine, trenutno pa sta starost in prisotnost kroničnih bolezni prednostna kriterija za cepljenje," so nam na ministrstvu za zdravje odgovorili na naša vprašanja. Zanimalo nas je, zakaj stari od 50 do 60 let pri cepljenju nimajo prednosti pred 18-letniki, ampak se znotraj starostne skupine pod 60 let upošteva le vrstni red prijav, ali covid-19 za starejše od 50 let ni bolj tvegan kot na primer za mlajše od 30 let ter ali bodo strategijo popravili, tako da bodo imeli prednost pri cepljenju starejši in ne tisti, ki so se prej prijavili.

Vlada naj bi danes odločala o tem, da bi imeli prednost pri cepljenju maturanti. 

Zakaj so zdaj vsi ostali prebivalci pod 60 let v isti skupini, je težko razumeti, saj višja starost pomeni bistveno višje tveganje za težak potek bolezni in smrt. Po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni je tveganje za hospitalizacijo v starostni skupini od 50 do 64 let štirikrat višje kot v starostni skupini 18 do 29 let, tveganje za smrt pa kar 44-krat višje.

V starostni skupini od 15 do 24 let je pri nas s covidom-19 doslej umrla ena oseba, v starostni skupini 25 do 34 dve, v starostni skupini od 55 do 64 pa kar 180 oseb.

Slika je precej bolj jasna, če pogledamo samo smrti v starostnih skupinah pod 65 let, torej teh, ki še niso bile v celoti cepljene in teh, ki sploh še niso na vrsti. Iz grafa je razvidno, da je med njimi skoraj tri četrtine ljudi umrlo v starostni skupini med 55 in 65 ter še petina v starostni skupini 45 do 54, skupaj torej več kot 90 odstotkov smrti med mlajšimi od 65 let.

Ponovno spreminjanje strategije poleg tega ni pošteno do vseh mlajših, ki zdaj upravičeno računajo, da bodo na vrsti glede na čas prijave, tako kot obljublja veljavna strategija cepljenja. Poleg tega tudi ni jasno, kaj pravzaprav pomeni vrsti red prijav. Bo nekdo, ki se je januarja prijavil v Ljubljani res na vrsti prej kot nekdo, ki se je marca prijavil v Kočevju ter ali cepilni centri sploh imajo podatke o datumih prijave vseh, ki spadajo v njihovo območje. 

Ob tem velja opozoriti še, da več kot 140 tisoč prijav na cepljenje, ki so jih ljudje oddali prek eUprave, ni bilo posredovanih še nikamor.

Tako ohlapna strategija omogoča tudi cepljenje 18-letnikov skladno s strategijo. Če namreč ostaja cepivo, dosegljiv pa ni nihče, ki je starejši od 60 let, je na vrsti naslednja skupina, to je ostalo prebivalstvo. Vojska in policija se bosta najbrž cepili posebej. 

Znova objavljamo prednostne skupine za cepljenje iz veljavne strategije cepljenja:

Prednostne skupine za cepljenje:

zdravstveni delavci in sodelavci (vključuje vse zaposlene pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in vse, ki sodelujejo v delovnem procesu zdravljenja in nege pacientov in prihajajo s pacienti v neposreden stik) ter zaposleni in oskrbovanci v DSO in SVZ,

osebe stare 70 let in več; posebej ranljivi kronični bolniki* ne glede na starost; diplomati in drugi uslužbenci MZZ in drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU; tuji diplomatski predstavniki v RS; pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije na tuje in pripadniki Policije, ki odhajajo na mirovne civilne misije na tuje; udeleženci Olimpijskih in Paralimpijskih iger,

osebe, stare 60 let in več; kronični bolniki, stari od 18 do 64 let (ki ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov),

Predsednik RS in Urad Predsednika republike, poslanci DZ in državni svetniki DS (in del strokovnih služb), Vlada RS in Urad predsednika Vlade RS, Ustavno sodišče, župani in direktorji občinskih uprav, zaposleni v državni upravi in pravosodju, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje Vlade RS in pravosodnega sistema, Upravi RS za zaščito in reševanje ter policiji in slovenski vojski,

zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam,

ostalo prebivalstvo po vrstnem redu prijav.

janez.zalaznik@zurnal24.si