"V policiji so potrdili, da je zaznati velik porast posilstev, kar se mi zdi še posebej izprijeno dejanje, ki so jih zagrešili ilegalni migranti in to kar za 170 odstotkov," je nedavno o razlogih za sklic izredne seje med drugim dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert. 

Policija: Podatki tolmačeni "po svoje"

"Policija v odgovorih medijem vedno posreduje podatke, ki jih pripravimo na podlagi podatkov v evidencah policije. Posredovanim podatkom dodamo tudi pojasnilo. Navedbe o domnevnem 170 odstotnem porastu posilstev medijem ni posredovala policija. Lahko pa so mediji, ki so prejeli naše podatke, le-te tolmačili na svoj način," pa pravijo na Policiji. 

Število posilstev se je povečalo na območjih policijske uprave Ljubljana in Murska Sobota, v ostalih policijskih upravah je upadlo. 

Ob tem poudarjajo, da policija podatkov o storilcih kaznivih dejanj ne vodi po kriteriju narodne pripadnosti, kriteriju "nezakoniti migranti" ali "ilegalni migranti", temveč le po državljanstvu. "Navajanje okoliščin porasta ali upada določenega podatka, mora biti natančno opredeljeno, vsebovati mora vrednost osnovnega podatka ter vrednost končnega podatka, s katerim nato izračunamo porast ali upad. Za statistično vrednotenje omenjenega podatka bi bilo potrebno navesti tudi časovni razpon začetnega in končnega podatka ter območje na katerega se podatki nanašajo," podatek o povečanju posilstev, ki so jih zagrešili ilegalni migranti, za 170 odstotkov, komentirajo na Policiji.  

Največ storilcev med državljani zahodnega Balkana

Skupno je bilo v letošnjem letu storjenih 334 kaznivih dejanj, ki spadajo pod kategorijo kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. To je manj kot v enekem obdobju lani, ko je bilo tovrstnih kaznivih dejanj 351. Povečalo se je število kaznivih dejanj, ki so jih storili državljani držav zahodnega Balkana, iz 22 na 51, ter število tovrstnih dejanj, ki so jih povzročili državljani tretjih držav, iz štiri na sedem. 

Do konca septembra je v Slovenijo vstopilo 44 751 oseb, prevladujejo državljani Afganistanqa, Maroka in Pakistana. Osebe, ki prihajajo iz držav zahodnega Balkana, so v manjšini.  

V letošnjem letu policija beleži 126 posilstev, kar je enkrat več kot lani, ko je policija obravnavala 61 posilstev. Tako lani kot letos so največ posilstev zgrešili državljani držav zahodnega Balkana, letos 14 in lani pet, državljani tretjih držav so zagrešili pet posilstev, lani v istem obdobju eno. 

Posilstva mlajših od 15 let

Državljani tretjih držav v Sloveniji glede na podatke policije niso zagrešili nobenega spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, državljani zahodnega Balkana 15, lani 10. Povečalo se je število spolnih napadov na mlajše od 15 let s strani slovenskih državljanov, lani jih je bilo 104, letos v primerljivem obdobju 126. 

Podatke o osebah oziroma osumljenih storilcih za obravnavana kazniva dejanja s področja kaznivih dejanj zoper premoženje in zoper spolno nedotakljivost v RS. Podatki so pripravljeni po državljanstvu za primerljivo obdobje do 31. 10. 2023. Za celoletno obdobje bomo podatke lahko pripravili šele v januarju 2024.