Slovenski narod se je po njegovih besedah boril tako v času generala Maistra kot med drugo svetovno vojno in v osamosvojitveni vojni. Kot je poudaril, nas je boj slovenskih partizanov postavil ob bok zmagovalcev druge svetovne vojne. Naša zgodovina bi bila po njegovem opozorilu popolnoma drugačna, če slovenskih partizanov ne bi bilo. Verjetno bi nas osvobodila Sovjetska zveza in prav lahko bi delili usodo narodov Vzhodne Evrope, je dodal.

Po njegovih navedbah smo bili vedno na pravi strani zgodovine in tudi danes aktivno sodelujemo z drugimi, s katerimi delimo vrednote, pri čemer je cilj ohranjati mir in boljše življenje naših otrok. "Nihče nima pravice povzdigniti orožja nad drug narod in mu govoriti, kako mora živeti," je izpostavil in pri tem spomnil na dogajanje v Ukrajini.

Ruska politika po njegovih besedah ne priznava državnosti tistim državam, ki so bile nekoč del drugih držav. To velja tudi za Slovenijo, ki bi lahko imela povsem drugačno usodo, če ne bi nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov razumel, da so le demokracija, človekove pravice in svoboda govora tisto, kar šteje. Tudi brez Evropske unije in Nata bi bila evropska zgodovina povsem drugačna, je še spomnil minister.

Na slovesnosti je navzoče nagovoril tudi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, ki je izpostavil, da je vsaka vojna preizkušnja solidarnosti in sočutja. Obrambni ataše ZDA v Sloveniji podpolkovnik Ben Shaha pa se je zahvalil za solidarnost med drugo svetovno vojno in izrazil hvaležnost za ohranjanje spomina na pomen takratnih dejanj. Zbrane je nagovoril tudi sin rešenega ameriškega pilota Ernieja Nordwella.

Spominsko obeležje je postavilo Policijsko veteransko društvo Sever - Dolenjska in Bela krajina v spomin na domačine Štravberka, ki so 19. marca 1944 pomagali ameriškim letalcem v sestreljenem bombniku B-24 Liberator Moo Juice. Bombnik je imel desetčlansko posadko, trije člani posadke so bili smrtno ranjeni, sedem letalcev pa je izskočilo s padali in pristalo v okolici Novega mesta.

Dva člana posadke so s pomočjo domačinov rešili partizani in ju odpeljali na osvobojeno ozemlje v Beli krajini ter do partizanskega letališča pri Bosanskem Petrovcu blizu Drvarja, od koder sta 2. maja 1944 z zavezniškim letalom skupaj z drugimi rešenimi letalci poletela v zavezniško letalsko bazo v južni Italiji.

dezurni@styria-media.si