Foto: Žurnal24 Andreja Basle (Foto: Anže Petkovšek) Doslej je bila druščina fotovoltaičnih zanesenjakov še dovolj “majhna in ljubka”, da se je zdela neškodljiva, ker ni bila ravno vplivna. Vsi igralci, ki jih je vse več in več, ker je to pač rastoča panoga in zagotovo tudi panoga prihodnosti, v Sloveniji skupaj predstavljajo le okoli en odstotek “trga z elektriko”. A zaradi podpore države – oziroma prelaganja denarja iz žepov davkoplačevalcev v žepe vseh, ki so imeli (ali so si lahko izposodili) toliko, da so na svojih strehah postaviti sončne elektrarne – je ta biznis za nekatere postal cvetoče donosen. Večina tistih, ki so na strehe dali sončne module, vso elektriko odda v omrežje, ker zanjo dobijo dva- ali pa celo trikrat več, kot nato znaša račun za isto količino (!) elektrike, ki jo porabijo. Tako brez težav pokrivajo bančne kredite za naložbo. Zagotovljene cene sončne elektrike za 15 let so celo banke – ki so za druge posle sicer v krču – naredile voljne, da sledijo. A zdaj se vseeno zdi, da se je nekdo odločil poseči med cvetoče “sončne barone”. Teorij, zakaj, je več. Prva: če bi ta trg rasel prehitro, kmalu ne bi bilo argumentov, zakaj bi poleg Teša 6 v Krškem gradili nuklearko dve, ki si je eni močno želijo. Druga: trg je res donosen, zato si ga želijo obvladovati državna elektropodjetja in še kdo.

Futurizem. Še ena razlaga je. Nobena politika si ne želi, da so volilci preveč neodvisni – sami delajo elektriko, se vozijo v električnih avtomobilih, hrano kupijo pri sosedu, kmetu, in imajo svoja uspešna mala podjetja. Ker v taki družbi bi politika celo morala delati učinkovito in sprejemati razvojne zakone.