"Okrog 20 odstotkov parov, ki so trdili, da ne živijo v zunajzakonski skupnosti, je to (z začetkom nove zakonodaje, op. a.) priznalo in so se takoj odpovedali pravici do socialnega transferja, ker so se ustrašili posledic. Preostalih 80 odstotkov pa je pripeljalo priče in jim nismo mogli dokazati, da živijo skupaj," pravi Olga Bezenšek Lalić, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Celje.

Drug drugemu za pričo

"Če obstaja sum, da zavajajo, jih povabimo k našemu pravniku na pogovor. Oni pripeljejo priče, da ne živijo v skupnem gospodinjstvu, mogoče jim tudi plačajo, ne vemo. Vam povem, da prihajajo za priče vedno isti ljudje. Eden drugemu pričajo," pripoveduje Bezenšek Lalićeva.

Sume goljufij CSD sicer prijavljajo na policijo. A kot nas je opozorila direktorica CSD Brežice Marjetka Kostevc, do zdaj "zadeve večinoma niso prišle nikamor".

Skromen izplen

Policija je v zadnjih petih letih državnim tožilstvom posredovala le 13 kazenskih ovadb zaradi zlorab socialnih pravic. Te so se tam, kot opažamo tudi v našem uredništvu, večinoma izgubile.

V Novem mestu, kjer je policija leta 2009 na tožilstvo posredovala dve zadevi, se slednjih ne spomnijo, so pa eno prejeli konec leta 2011, drugo pa letos. Prva je v fazi "preveritve in študije", druga pa še nerešena.

Na tožilstvu v Novi Gorici pa menda nimajo evidentiranega nobenega tovrstnega kaznivega dejanja v zadnjih petih letih, čeprav so jim policisti – vsaj tako trdijo – en primer posredovali leta 2008.

V Ljubljani so večino zavrgli. V Celju je bila zavržena ena zadeva, v eni je tožilstvo odstopilo od kazenskega pregona, ker ni bilo zbranih dovolj dokazov.

Najuspešnejši so bili tožilci v Mariboru, kjer so zoper eno osebo vložili obtožni predlog, v drugem primeru pa tožilka še opravlja poizvedbe na CSD.

"V obeh primerih so bila CSD prikazana lažna dejstva. Obdolžena sta si protipravno pridobila denarno pomoč oziroma otroški dodatek," pojasnjujejo.

MINI INTERVJU

Darja Kuzmanič Korva, skupnost centrov za socialno delo

Kakšne zlorabe ugotavljate na centrih?
Ljudje so si spreminjali statuse in jih prilagajali glede na pravico. V enem postopku so bili samohranilci, drugič so živeli v skupni družini.

Kako ste preverjali zlorabe?
Ko se je leta 1992 spreminjal zakon, smo centri dobili izrecno navodilo, da moramo strankam verjeti. Kar je stranka prinesla kot dokazilo, nismo smeli niti preverjati.

Potem se je sistem spremenil, in če smo sumili, da ne gre za prave podatke, smo lahko vpogledali v zadeve, šli na dom.

Zdaj smo pa v tretjem sistemu, ko je država pripeljala kompletno premoženje človeka na vpogled. Iz prve skrajnosti, ko smo verjeli, do tega, da je zdaj vse na enem pladnju.