Tri parcele sta dva cenilca ocenila na več kot 20-krat različno vrednost; eden od njiju je namreč zemljišča ocenil kot kmetijska, čeprav so bila stavbna.

Preklicala je dražbo
Našo pozornost je pritegnil preklic dražbe v primeru stečaja samostojnega podjetnika Rajka Kerheta. Stečajna upraviteljica Sonja Krajnčič je, ko si je ogledala zemljišče, namreč ugotovila, da ne gre za kmetijska, ampak stavbna zemljišča, ter zato od sodišča zahtevala preklic dražbe in naročila novo cenitev.

Ta je pokazala, da tri parcele, ki so v zemljiški knjigi opredeljene kot sadovnjak, skupaj niso vredne le slabih šest tisoč evrov, ampak več kot 20-krat več. Nova dražba, na kateri se prodajajo, je že razpisana za 27. november.

"Ocenil sem normalno tržno vrednost po zemljiškoknjižnem stanju," pojasnjuje avtor prve cenitve Stipan Mudražija. Dodaja, da ga je poklical Kerhe in mu naročil, naj mu cenitev napravi na podlagi podatkov iz zemljiške knjige. "Šele ko sem cenitev oddal, sem izvedel, da je za potrebe stečaja," pravi Mudražija. "Če bi to vedel prej, bi zagotovo pridobil tudi potrdilo o namenski rabi, iz katerega je jasno, ali je zemljišče stavbno ali kmetijsko," zagotavlja. Cenitev, ki je priložena vabilu na dražbo, sicer kot naročnika navaja stečajno upraviteljico.

Na vprašanje, ali se mu ob ogledu ni zdelo čudno, da bi bila parcela med dvema hišama kmetijsko zemljišče, odgovarja, da taka območja večkrat ostanejo kmetijska zemljišča, in dodaja, da je pri dedovanjih navadno, da se cenitev naredi kar na podlagi zemljiške knjige.

"Načeloma je za zemljišče treba pridobiti potrdilo o namenski rabi, drugače pa je, če gre na primer za pozidano zemljišče v stanovanjski soseski, kjer spremembe urbanizma niso predvidene, za oceno stanovanja v bloku ali pisarno v poslovnem objektu. Opis stanja v zemljiški knjigi ne opredeljuje namenske rabe zemljišča," pa pojasnjuje sekretarka združenja sodnih izvedencev in cenilcev gradbene stroke Nika Kogovšek Gilčvert.