Letos so gradbeni inšpektorji v osmih mesecih doslej porušili le eno črno gradnjo, čeprav so imeli še lani julija 1.450 zadev s pravnomočnim in izvršljivim sklepom o dovolitvi izvršbe, kar pomeni, da le še čakajo na izvršitev rušenja. 

Na inšpektoratu izpostavljajo, da letos zavezanci večinoma sami odstranjujejo objekte, a tega, koliko je bilo takih, niso navedli. Bi bila pa glede na eno prisilno rušitev večina že dva, ki bi sama porušila črno gradnjo. Statistika iz preteklosti kaže, da so lastniki sami zrušili desetkrat več črnig gradenj, kot jih je inšpektorat. 

Denarja je dovolj

Pred časom se je precej pisalo o tem, da je vrsta za prisilno rušenje tako dolga, ker inšpektorat nima dovolj denarja za plačilo rušenja. Če pride do prisilnega rušenja, ga mora namreč plačati inšpektorat, nato pa država račun izstavi lastniku. Kot kaže, to ni problem, saj je letos za rušitve na voljo 197 tisoč evrov, pred časom pa je Dnevnik pisal, da sta dve rušitvi stali okrog 14 tisoč evrov. 

Le 160 odlogov

Prav tako ni težava odlog, ki ga je decembra lani omogočil spremenjeni zakon o graditvi objektov. Ta daje dodatne možnosti za odlog rušitve, a so gradbeni inšpektorji v zvezi z odlogom rušitve izdali le 177 sklepov, od tega so jih odobrili 160, kar je v primerjavi z 1.450 precej malo. 

Kot so nam že pred časom pojasnili, pri razvrščanju upoštevajo zlasti stopnjo javnega interesa za izvršitev odločbe z upoštevanjem naslednjih kriterijev: pravno stanje (pravnomočnost, izvršljivost) izdanih upravnih aktov, na podlagi katerih se opravlja izvršba, fizične karakteristike objekta, vpliv objekta na ljudi in okolje, kršitve glede na lego objekta v prostoru, objekti v javni rabi, objekti, v katerih se opravlja dejavnost, možnost legalizacije objekta.