"Nič nimamo proti, da se ob pravem času – a očitno ne sedaj, saj predsedujemo EU – o tem odpre evropska razprava, če bo to potrebno," je dejal minister.

Rupel tudi ni izključil možnosti tožbe glede dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem na katerem od evropskih sodišč. Na vprašanje, ali obstaja možnost tovrstne tožbe, je namreč odgovoril: "Da, zakaj ne?" Ob tem je sicer zavrnil možnost sodnega postopka na evropski ravni med predsedovanjem Slovenije EU, ocenil pa je tudi, da ne ve, katero sodišče bi bilo v tej zadevi višje od avstrijskega ustavnega sodišča.

Dosedanje neuresničevanje odločitev avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezične topografije na Koroškem je slovenski minister označil za "ironičen in tragičen dogodek". Slovenija ima "odlične odnose" z avstrijsko vlado in ohranja s svojo severno sosedo tesne politične in gospodarske vezi. Toda na lokalni ravni predstavlja vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel problem za slovensko manjšino, je poudaril Rupel.

Rupel o statusu Kosova
Približno 50 gostujočih novinarjev je najbolj zanimalo slovensko stališče do reševanja prihodnjega statusa Kosova. Minister Dimitrij Rupel je dejal, da Slovenija in slovensko predsedstvo sledita smernicam, ki jih je prejšnji mesec postavil Evropski svet. Slovenski zunanji minister je mnenja, da bi morala civilna misija EU oditi na Kosovo čim prej, vsekakor pa bo to tema pogovorov na sestanku zunanjih ministrov EU, ki bo 28. januarja.

Grožnje srbskega premierja Vojislava Koštunice, da bo Srbija prekinila približevanje EU in odpovedala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, če bo civilna misija prišla na Kosovo, so "lažna dilema", meni Rupel. Poudaril je, da je "strateškega pomena, da Srbija pride bližje EU", in povedal, da se bo o tem v petek pogovarjal s srbskim zunanjim ministrom Vukom Jeremićem, ki se bo mudil v Ljubljani.

Med novinarji je največ zanimanja za slovensko stališče do položaja na Kosovu. © BOBO

Sporazum, ki je trenutno le parafiran, bi moral biti čim prej podpisan, pravi minister. Nekatere države so še skeptične, predvsem zaradi vprašanja polnega sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, a Slovenija upa, da bodo privolile.

Kosovo in približevanje EU ločeni zadevi
Rupel poudarja, da vprašanj statusa Kosova in srbskega približevanja EU ne smemo povezovati, saj gre za dve ločeni zadevi, ki se bosta tudi ločeno nadaljevali, če bi se ena morda zapletla. Minister se zavzema tudi za približevanje celotnega Zahodnega Balkana EU, kar bo možno šele po ratifikaciji Lizbonske pogodbe.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo na Kosovu, je slovenski zunanji minister dejal, da pričakuje dogovor in ne enostranske razglasitve. "Vprašanje Kosova je preresno, da bi ga jemali zlahka. Gre za velik izziv, ki se ga moramo lotiti previdno, vendar ne počasi in z novimi odlašanji," je poudaril.