"Nimamo urejenih odnosov, a ne po krivdi Slovenije, mi smo dajali veliko pobud in jih dajemo še naprej, tudi tule zdaj," je povedal. "Zadeva je nenavadna, to je izmikanje pogovorom, hkrati pa poteka cela vrsta dejavnosti iz ozadja, kar ne pomaga k rešitvi zadeve," je dejal Rupel o reševanju problema hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta, kjer je predstavil prioritete slovenskega predsedstva. "Mislim, da je stvar zelo preprosta; Hrvaška naj izpolni zaveze, nima smisla, da lobira prek različnih kanalov in da misli, da se tako da doseči enak učinek. Preprosto je nekaj treba storiti v življenju, ne v besedah," je poudaril. Izpolnitev zavez je po njegovih besedah "zamrznitev ERC".

Zagreb zavrača Ruplove trditve
Hrvaško zunanje ministrstvo je v celoti zavrnilo trditve slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Kot navaja hrvaško ministrstvo, tovrstne izjave ne prispevajo h krepitvi prijateljskih in dobrososedskih odnosov med državama in ustvarjanju pozitivnega ozračja za rešitev odprtih vprašanj. "Ne glede na poseben način komunikacije slovenskega zunanjega ministra Hrvaška znova izpostavlja pripravljenost na nadaljevanje dialoga na vseh ravneh, tudi na ravni zunanjih ministrov," so še zapisali v Zagrebu.

Dialog med Hrvaško in Evropsko komisijo

	Če Hrvaška ne bo zamrznila ERC, bi lahko EU zamrznila pogajanja s Hrvaško. Dimitrij Rupel

"Gre za zahtevo komisarja za širitev Ollija Rehna, da mora Hrvaška čim prej izpolniti zaveze, ki jih je sprejela," je poudaril. Ne gre le za dogovor s Slovenijo in Italijo o neizvajanju cone za članice EU iz leta 2004, temveč tudi za sklepe Evropskega sveta, na osnovi katerih je Hrvaška dobila status kandidatke. Gre za "dialog med Hrvaško in Evropsko komisijo", je ponovil Rupel. Komisar Rehn je še v ponedeljek potrdil, da pomaga iskati rešitev, minister Rupel pa je danes dodal, da so bili "stiki v zadnjih dneh zelo intenzivni". Med drugim so "odposlanci komisije obiskali nekatera glavna mesta v bližini naše države", je dejal.

Hrvaški grozi zamrznitev pogajanj
"Nekaj se premika," je ocenil minister Rupel. "Hrvati so bili v zadnjih mesecih precej pod vtisom predvolilne vročice in je bilo zato težko priti naprej v ravnanju in ukrepanju v zvezi s to nesrečno ERC," je nakazal možnosti za premik naprej po oblikovanju nove hrvaške vlade. Če Hrvaška ne bo izpolnila zavez, torej zamrznila ERC, je mogoče, da bo EU to vprašanje uvrstila na dnevni red februarskega zasedanja zunanjih ministrov EU, ki bi lahko odločali celo o zamrznitvi pogajanj s Hrvaško po vzoru primera s Turčijo. "To je mogoče, a upam, da bo prej prišlo do ustreznih ukrepov ali dogovorov," je menil minister Rupel. "Obetajo se morda tudi kakšni drugi pogovori na drugačni ravni," je napovedal. Minister Rupel je sicer minuli četrtek povedal tudi, da komisar Rehn vodi pobudo za rešitev problema ERC, ki naj bi prinesla rezultate do konca meseca.

Swoboda meni, da mora Hrvaška vlada ukrepati zdaj. © AFP

Možen izhod je prilagoditev cone
"Hrvaška vlada mora ukrepati zdaj, sicer sem precej prepričan, da Slovenija ne bo pripravljena odpreti poglavja o ribištvu, kar bi bilo slabo za Hrvaško," je pozval poročevalec Evropskega parlamenta o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2007 Hannes Swoboda. Kot možen izhod Swoboda vidi prilagoditev cone.

Vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak je v odzivu na opozorila poudaril, da rešitev tega vprašanja ni odvisna zgolj od Hrvaške. Poleg tega je Drobnjak opozoril še na tri majhne točke. Prvič: dogovor iz leta 2004 ni mednarodni dogovor. Drugič: med letoma 2004 in 2008 se je pojavilo mnogo novih elementov, na primer Slovenija in Italija sta razglasili svoji coni. In tretjič, rešitev bi bilo mogoče najti v sklopu poglavja o ribištvu, ki pa ga blokira Slovenija, je dejal. Te navedbe je Rupel zavrnil, češ da gre pri ERC resda tudi za ribolov, vendar je Hrvaška temu svojemu zakonu priložila zemljevide, ki postavljajo meje med Hrvaško in Slovenijo tja, kjer jih ne bi smelo biti – kjer Hrvati morda upajo, da bi bile, ampak se Slovenija s tem ne strinja.

	Še vedno je mogoče najti rešitev, ki bo v interesu vseh. Še vedno je mogoče, da so vse vpletene strani zmagovalci. Vladimir Drobnjak

Sanader zadovoljen s poročilom Swobode
Hrvaški premier Ivo Sanader je predstavljeni osnutek poročila posebnega poročevalca Evropskega parlamenta Hannesa Swobode o napredku Hrvaške na poti v EU leta 2007 ocenil kot dobrega.

Na novinarsko vprašanje za komentar na del poročila, ki kaže, da bi lahko imelo pomanjkanje rešitve problema hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, ki bo sprejemljiva za vse strani, resne posledice na dinamiko hrvaških pogajanj z EU, je Sanader ponovil, da je predlagal srečanje vseh zainteresiranih strani, ker Rim in Ljubljana doživljata ERC kot problem. Ponovil je, da je Hrvaška uveljavila ERC pod enakimi pogoji, kot so to storile druge evropske države.