Četrtina od nekaj čez 500 otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo (OŠ) Bršljin, je Romov, kar je odločno preveč za njihovo uspešno integracijo, je prepričana Darja Brezovar, ravnateljica OŠ Bršljin. Na mestni občini zato načrtujejo prerazporeditev romskih otrok na vseh pet mestnih šol.

Odločitev še ta mesec

Mestni svetniki so lani sicer potrdili romsko strategijo, a so iz nje izvzeli del, ki govori o enakomerni porazdelitvi romskih otrok po šolah. Kot nam je povedala pripravljalka strategije Mateja Jerič z mestne občine, bodo ta del svetniki na pobudo zaposlenih in staršev otrok iz OŠ Bršljin na aprilski seji znova dobili na klop. Če ga bodo potrdili, se vsem mestnim šolam obeta postopno vključevanje romskih šolarjev, ki zdaj obiskujejo OŠ Bršljin.

Ravnateljici OŠ Center in OŠ Grm, kjer imajo le peščico Romov, sicer nista prepričani, da je to najboljša rešitev. "Če se bo temu primerno spremenila zakonodaja o šolskih okoliših in se bodo lahko vsi otroci, ne le romski, vpisovali na katerokoli OŠ, jih bomo pač sprejeli," nam je povedala Marta Pavlin, ravnateljica OŠ Center.

Strah in nasilje

"Z največ 15 odstotki romske populacije med učenci bi še lahko dosegli uspehe, ko pa je ta meja presežena, se znotraj šole oblikuje romska skupina, ki se drži zase, in integracije je konec," je pojasnila Brezovarjeva. Kot je dodala, sta strah in nasilje njihov šolski vsakdan, navajanje romskih otrok na osnovne socialne veščine, kot je uporaba sanitarij in jedilnega pribora, pa je še vedno nujno.

Kljub velikemu vpisu v prve razrede v novomeških šolah devetletko uspešno zaključi le pet odstotkov romskih šolarjev, kar je celo slabše kot pred 15 leti. Bogdan Milič, eden izmed redkih, ki mu je to uspelo, se zaveda, da je neredna prisotnost pri pouku največja težava neuspešnega izobraževanja. "Šele ko bodo starši zaradi tega prikrajšani pri socialnih transferjih, se bo prisotnost otrok v šoli povečala," je prepričan.