Preiskovalna komisija DZ je danes sprejela vmesno poročilo, iz katerega po besedah predsednika komisije DZ Aleša Rezarja (Svoboda) izhaja, da predsednik vlade ni vplival na spremembo datuma aretacije ruskih vohunov, kot naj bi na tajnem delu zaslišanja izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Njuno pričanje je Rezar danes označil kot "dokazano lažno".

Ker je torej komisija DZ ugotovila, da premier za vplivanje na spremembo aretacije ruskih vohunov ni imel motiva, ga ne bo zaslišala, je še povedal Rezar.  "Datum aretacije je bil vedno en sam, se ni spreminjal," je navedel Rezar. Določen je bil na podlagi operativno taktičnih razlogov oziroma motivov in je bil usklajen s tujo obveščevalno agencijo.

Motiv, ki naj bi ga navedla Bobnar in Lindav, da je bil datum aretacije prestavljen zato, da ne bi zasenčil poreferendumskega dne, pa je po Rezarjevih besedah nesmiseln. "Sova ne izvaja tiskovnih konferenc po izvedeni operaciji in s tajnim delom opazovanja komunikacijskih mrež nadaljuje tudi po sami operaciji, zato ta informacija na tisti dan nikakor ne bi dosegla medijev in je kot taka z vidika motiva ovržena," je dejal.

"Zaključek tega vmesnega poročila je, da predsednik vlade pravzaprav nikoli ni imel možnosti vplivati na operativno taktične detajle in s tem zamakniti termin izvedbe operacije," je sklenil in dodal, da "se danes pogovarjamo o dokazano lažnivih obtožbah Bobnar in Lindava".

Poslanka NSi, ki je Rezarja večkrat pozvala, naj na zaslišanje povabi Goloba kot kronsko pričo, je nad slednjim ogorčena. "Če ne bi imeli nič za skrivati, bi predsednik vlade, tako kot je na eni od televizij rekel, prišel, pričal, pripeljal priče, prinesel dokaze - nič od tega se ni zgodilo. Sprašujem se, zakaj," je dejala. Z odločitvijo, da ga ne bo povabil na zaslišanje, pa Rezar in koalicija z njim "prevzema strašno odgovornost", je dejala Čadonič Špelič.

"Zgrožena sem nad tem, da naj bi komisija ugotovila neke laži. Na osnovi česa?" se sprašuje. Sama je namreč preučila tajne dokumente, zato ima o pričanjih in dokazilih jasno mnenje, pravi. "Niti enega pričanja, niti enega dokazila ni, da sta Bobnar in Lindav lagala. Jaz tega ne vidim," je poudarila.

Ob tem je spomnila na izjavo predsednika komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janeza Žaklja (NSi), da je prišlo do različnih odgovorov, ko je vse vpletene v to zgodbo zasliševal Knovs. Njegove izjave ni še nihče demantiral, je spomnila, prav tako pa teh razlik v pričanjih pred komisijama in pred javnostjo ni znal nihče obrazložiti, pravi. Ob tem pa je dodala, da "kadarkoli premier stopi pred javnost, pove drugo neresnico". Ob tem je premierju očitala tudi to, da se ne zaveda svoje odgovornosti in da ne spoštuje demokracije.

Opozicija je sicer obstruirala sprejem vmesnega poročila, saj ni imela dovolj časa, da bi se z njim seznanila. V ponedeljek so namreč izvedeli, da bodo o vmesnem poročilu razpravljali, danes pa so to poročilo dobili na mizo. Predlagali so, da poročilo, ki v dveh delih vsebuje po 100 strani, preučijo in da o njem glasujejo naslednjič, a je koalicija ta predlog preglasovala, so pojasnili opozicijski člani komisije.

V opoziciji se zato sprašujejo, zakaj se je danes tako mudilo, čudijo pa se poslancem koalicije, "da so glasovali kar na pamet, ali pa nekaj skrivajo". "Zame je to žaljivo, žaljivo od predsednika komisije, da nam brez razloga ni dovolil, da si v miru preberemo poročilo in žaljivo tudi do vseh tistih državljank in državljanov, ki čakajo na resnico," je dejala Čadonič Špelič.

Da smo bili danes priča ponovnemu teptanju demokratične ureditve in delovanja DZ, je izpostavil poslanec SDS Andrej Poglajen. "Institut preiskovalne komisije je nekaj, kar je treba spoštovati in proces znotraj tega instituta," je dejal. Poslanci pa imajo po zakonu dolžnost, da tako gradivo preberejo pred glasovanjem, je izpostavil.

Bilo je več kot dovolj časa, da bi zaslišali glavnega akterja v tej zgodbi, Roberta Goloba, je dejal. "Sprejemanje nekega vmesnega poročila v danem primeru, je preprosto izprijeno," je dejal. Poročilo, ki bi odsevalo celotno dogajanje, se ne more sprejeti na podlagi enostranskih informacij, je dodal Poglajen.

Po Rezarjevih besedah je opozicijske poslance prosil, da ostanejo na predstavitvi vsebine poročila in da je šlo le za 21 strani, vse ostalo pa so člani že sprejeli in predhodno obdelali. Dogajanje je zato označil za "politični teater opozicije".

"V resnici je to vmesno poročilo precej kratko, če se pogovarjamo o bistvu tega poročila," pa je dejal član komisije in vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Meni, da gre za bitko med SDS, NSi na eni in Rezarjem na drugi strani. "Kolikor jaz razumem iz vmesnega poročila, tako javnega kot zaprtega dela, mislim, da je podatkov sicer bilo dovolj, ne bi pa škodilo, če bi seveda tudi premier povedal svojo plat zgodbe," je dejal.

Opozicijski poslanci so napovedali, da bodo pripravili ločeno mnenje. "Edino orodje v borbi ste nam vi, mediji, ki boste spraševali in prenašali naša vprašanja in naše želje, da javnost, volivci, izvejo resnico," je sklenila Čadonič Špelič.

dezurni@styria-media.si