Še vedno velja, da bo SLS iz vlade izstopila na februarski seji državnega zbora?
Ja, na februarski seji, ki bo v začetku marca, se bo naše delo v vladi zaključilo. Ocenili smo, da se lahko v tem času nekatere stvari v parlamentu in na ministrstvih še izpeljejo do konca.

Boste sodelovali pri projektni vladi, ki jo želi oblikovati Pozitivna Slovenija (PS)?
Do kongresa je predsednik stranke Radovan Žerjav, do takrat o tem morebitne pogovore vodi on. Večkrat je že povedal, katere omejitve so pri tem sodelovanju. Jasno je bilo povedano tudi, da se želimo o nastali situaciji pogovarjati s preostalimi strankami, ki so bile doslej del koalicije. Mi v SLS nismo del težav, je pa država v zelo neugodnem položaju. Za izhod, kako iz tega, je pogovor nujno potreben. Predsednik se bo zdaj prvenstveno usmeril v pogovore znotraj trojčka, ki izstopa iz koalicije.

Pri pogovorih o novi vladi torej dajete prednost DL in Desusu?
Razmere v državi so takšne, da je treba politiko usmeriti v bolj umirjeno, sredinsko polje. Težišče moči v politiki zadnjega desetletja se je odmikalo na desni ali levi pol. Prišel je čas, da se v Sloveniji spusti žoga, če uporabim nogometni žargon. Treba se je v miru dogovoriti, kako bomo živeli v prihodnje. SLS je v teh pogovorih vedno sodelovala kot povezovalni člen, čeprav smo bili včasih zaradi te vloge tudi predmet posmeha. Več kot očitno pa je, da politika na robovih ni več politika za današnji čas.

Torej se s PS ne boste pogovarjali?
SLS se glede iskanja rešitev, kako naprej, v tem trenutku pogovarja samo s trojčkom iz sedanje koalicije oziroma z dvojčkom morebitnega prihodnjega trojčka.

Vas moti proaktivnost PS, ko gre za iskanje rešitve iz nastalega položaja?
Situacija je zelo zapletena. Vsak po svoje preračunava, kaj bi se zgodilo na morebitnih predčasnih volitvah. Ve se, kakšno je javnomnenjsko razpoloženje, nekatere stranke so si nabrale tudi politične hipoteke. Če upoštevamo njihove interne politične razmere, vloga PS ne preseneča in je na neki način odgovor na pot, ki jo je izbral predsednik vlade.

Ste se v SLS, Desusu in DL že kaj pogovarjali glede oblikovanja nove vlade?
Operativno teh pogovorov še ni bilo (intervju smo opravili v sredo, op. a.), je pa predviden dialog glede reševanja politične situacije v naslednjih dneh.

V kolikšnem času bi lahko našli rešitev za izhod iz nastalega položaja?
Glede na novo razmerje moči ocenjujem, da se bo zgodila konstruktivna nezaupnica. Nastajajo tudi že obrisi koalicije, ki se je napovedovala takoj po zadnjih volitvah. Pričakujem, da se bodo tudi znotraj SD spremenila stališča, vsaj tako je slišati po kuloarjih. Ocenjujem, da bi se lahko trenutna situacija razrešila februarja in marca.

Kakšno vlogo igra v tej enačbi Zoran Janković?
Njegov manever z zamrznitvijo funkcije predsednika stranke je neobičajen. Ne poznam njihovega razmišljanja in tega, kakšna je njegova realna vloga znotraj PS. Pričakujem, da znotraj PS to uredijo in da imajo predsednika, ki se bo z nami kompetentno pogovarjal.

Je za vas dovolj, da odstopi kot predsednik stranke, ali mora tudi z mesta župana?
V naši stranki imamo glede tega zelo visoke standarde. Če bi bili takšni očitki uperjeni zoper župana iz vrst SLS, bi zagotovo zahtevali, naj odstopi. Upam, da bodo tudi v preostalih strankah kmalu postavili take standarde. Janša in Janković želita s funkcije dokazati svojo nedolžnost. Ocenjujem, da to ni v skladu s standardi evropske parlamentarne demokracije. V SLS smo jasno izrazili svoja pričakovanja tako do ljubljanskega župana kot do predsednika vlade.

Torej sodelovanja s PS ne boste pogojevali z odstopom Jankovića z mesta župana?
To bomo še videli.

Kdo vas je prepričal, da kandidirate za predsednika SLS?
Ker nam v stranki ni uspelo prepričati Radovana Žerjava, naj vnovič kandidira, smo se o tem pogovarjali z vidnimi člani SLS. V teh pogovorih je bilo moje ime najpogosteje omenjeno. Pomembna je bila tudi družina, s katero se o pomembnih odločitvah vedno pogovorim. Od petih družinskih članov je proti le še hči, ki mi funkcijo odsvetuje. No, odločitev sem kljub temu sprejel (smeh).

Pred kongresom so spet oživele različne struje znotraj SLS. So pogledi, v katero smer peljati stranko, enotni?
Ko aktualni predsednik naznani, da ne bo več kandidiral, je logično, da se znotraj stranke pojavijo različni pogledi in ambicije. Pogledi na usmeritev stranke pa so zelo enotni, tudi glede kadrovskih rešitev. Prepričan sem, da bo moja kandidatura deležna velike podpore.

Tudi Marjana Podobnika zadnje čase pogosto videvamo v javnosti. Je to slučaj, glede na to, da je stranka pred kongresom?
Gospod Podobnik je viden član SLS. Nima nobene funkcije v organih, voljenih na kongresu stranke, ima pa vedno svoje mnenje. Čeprav morda navzven deluje drugače, znotraj stranke ni struje, ki bi bila struja Marjana Podobnika. On je vlogo kot funkcionar SLS zaključil. Tudi na prihajajočem kongresu po mojem védenju ne namerava kandidirati za nobeno funkcijo, je pa podprl mojo kandidaturo za mesto predsednika stranke.

Zadnje tedne je vaša stranka deležna diskreditacij. Gospod Žerjav je o tem že govoril, kaj pa o njih menite vi, od kod prihajajo?
Če analiziramo medije, ki to objavljajo, na dolgi rok lahko opazimo, da so nekateri abonirani za to, da dajejo slavospeve nekaterim političnim opcijam, druge pa so deležne kritik. Če pogledate, kdo o tem piše, je povsem jasno, s katerega konca letijo te opazke. Žalostno je, da se to dogaja. To ni dobro za Slovenijo, niti za slovensko politiko. Politiki prav kanibalsko uničujemo sami sebe. Velikokrat se prek medijskega prostora iz ozadja uporabljajo metode diskreditacij, ki temeljijo na lažeh in namigovanjih.

Naj bo to iztočnica za naslednje vprašanje. Kako ocenjujete sodelovanje s predsednikom vlade Janezom Janšo?
Letos sem ga spoznal precej bolje. V našem političnem prostoru je eden od ljudi z najboljšim pregledom nad delovanjem vlade. To je rezultat ekipe in bogatih izkušenj na politični sceni. Bi pa sam kdaj pa kdaj ubral manj trde metode za dosego ciljev.

Kaj imate v mislih s trdimi metodami?
Brezkompromisnost pri sprejemanju določenih zakonov in drugih odločitev brez predhodnih pogovorov in izmenjave stališč ali premalo razprave. V tem delu je včasih pot do cilja hitrejša, kot če greš premočrtno do cilja, ki je lahko na koncu povsem isti, kot si ga zastaviš. Druga težava v slovenskem prostoru pa je, da se je v zadnjih 25 letih v njem nabralo preveč osebnih zamer. Zato pogosto naletimo na nepripravljenost za sodelovanje političnih strank. Pravzaprav niti niso problematične stranke, ampak osebnosti. Zagotovo se predsednika vlade drži etiketa, da je za marsikoga nesprejemljiv. Za sprejem zahtevnih ukrepov je potrebnega več pogovora in družbenega strinjanja.

Sta pa prišla tudi navzkriž. Zakaj vas je v nekem trenutku želel zamenjati?
To je vprašanje za predsednika vlade. Sam sem seznanjen, da naj bi šlo za umestitev obvoznice Škofljica v prostor. To je klasičen primer, da se nekega projekta ne da narediti v dveh mesecih, ampak je za to potreben čas. Do predsednika vlade so zato prišli protesti tamkajšnjih županov, ki se je hitro odzval in izrazil pričakovanje po mojem odstopu. Me pa preseneča, da v vsem tem času ni bila o moji zamenjavi niti beseda izrečena na štiri oči, niti z mano niti s predsednikom naše stranke. To sem imel v mislih, ko sem govoril, da bi bilo včasih potrebnega več pogovora.

Zakaj SLS ne nasprotuje kadrovskim menjavam, ki smo jim priča v zadnjih tednih? Če vzamemo za primer Eles. Tudi vi imate tam nadzornika, pa je kljub temu direktor postal človek, ki je družbo nekoč že oškodoval za več milijonov.
Veste, jaz sem bil proti tudi, ko se je kadrovalo na primer v Genu energiji. Morate pa vedeti, da je za vsako menjavo v upravi ali nadzornem svetu potrebna večina glasov. V konkretnem primeru te večine nismo imeli. Je pa takšna kadrovanja treba pripisati tistim, ki so odgovorni za dotične resorje. V ospredju mora biti strokovnost. Sama strankarska pripadnost pa ne sme biti izločilen dejavnik. To za strokovnjaka ni boniteta za vnaprej, kvečjemu hipoteka. In obratno – ni nujno da politična hipoteka ne pomeni tudi strokovnosti posameznika.