Bonitetne ocene. "Ne špekuliramo ne o bonitetni oceni po pokojninski reformi ne o časovnici," je dejal Marko Mršnik, analitik pri globalni bonitetni hiši Standard & Poor's, ki pripravlja bonitetne ocene držav, med njimi Slovenije.

Opozarjajo na reformo
Prav Standard & Poor's je decembra znižal obete pri bonitetni oceni Slovenije z AA s pozitivnimi obeti na AA z negativnimi obeti. "S tem smo poskušali ponazoriti, da se lahko ocena v 6–24 mesecih obrne navzdol," je pojasnil Mršnik. Oceno lahko znižajo že prej, če se izkaže, da določeno gospodarsko, politično ali drugo dogajanje v državi negativno vpliva na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Sprejemanje pokojninske reforme pa naj bi na to vzdržnost vplivalo pozitivno, so ocenili v svojem poročilu. To zadnje tedne poudarja tudi slovenska vlada, sindikati pa opozarjajo, da gre zgolj za zastraševanje.

Kakšen bo vpliv nesprejetja pokojninske reforme, Mršnik ni želel špekulirati, a je dodal, da imajo "vladni ukrepi pomembno vlogo, ker gre za izvedbo ukrepov za ohranjanje kreditne sposobnosti". Meni, da bi se lahko nesprejeta reforma kompenzirala s katerimi drugimi ukrepi, zato vpliva na boniteto morda ne bo.

Prejšnji teden je svojo oceno objavila tudi bonitetna hiša Dun & Bradstreet. Slovenijo je ocenila kot državo z majhnim poslovnim tveganjem, a vseeno opozorila na morebitne posledice nesprejetja pokojninske reforme.

Marko Batista iz njihove slovenske partnerske bonitetne hiše I je ocenil, da reforma na bonitetno oceno ne bo vplivala takoj, ampak šele na srednji oziroma dolgi rok. "Padec pokojninske reforme na ratinge pri Dun & Bradstreetu v kratkem ne bo vplival, ker reforma ne bo neposredno vplivala na poslovno okolje v Sloveniji, kar je predmet te bonitetne ocene. Druge bonitetne hiše pa ocenjujejo sposobnost države za plačevanje dolgov, ki jih je ta prevzela," je pojasnil Batista. Tako bo po njegovem mnenju na večje obrestne mere pri kreditiranju države in posledično državljanov bolj kakor njihova ocena vplivala ocena Standard & Poor'sa.