Levica je danes tik pred obravnavo predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dohodninskih spremembah umaknila. Obravnava naj bi bila danes, ob 14. uri. Nočejo namreč, da bi se referendum izvedel hkrati z volitvami, kot je želela koalicija. Volivci bi se namreč težko uprli "skušnjavi", da glasujejo za višjo neto plačo. Če bi bil zakon sprejet, bi delavec s povprečno plačo dobil 260 evrov več, leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več, leta 2025 pa že tisoč evrov več letnega neto prejemka.

Odločanje o dohodninskih spremembah se bo tako spet lahko uvrstilo na sejo državnega zbora. Koalicija lahko zahteva tudi izredno sejo.

Prav mogoče je, da se dohodninskim spremembam v Državnem zboru obeta podpora.

Vlada je sicer predlagala, da bi se v nekaj letih splošna olajšava dvignila s 3500 na 7500 evrov. A tudi splošna olajšava pri dohodnini se zaradi zamude s sprejemanjem zakona letos, kot je vlada predvidevala, ni zvišala na 4500 evrov, ampak je ostala enaka, kot je bila lani in predlani, 3500 evrov. Novela prinaša tudi nekaj drugih novosti; stopnja obdavčitve v petem dohodninskem razredu bi se denimo zmanjšala s 50 na 45 odstotkov. Več o predlogu si lahko preberete v članku Obljubljali so nam mercedesa, dobili nismo niti kolesa.

Mesec: "Če bi bila vlada poštena, bi ljudi vprašala, ali so za to, da za nekaj deset evrov evrov višjo neto plačo osnovno šolstvo plačujejo iz lastnega žepa"

V stranki Levica sicer še vedno menijo, da je novela zakona o dohodnini škodljiva. "To se jasno vidi te dni, ko imamo stavko medicinskih sester in drugih v javnem sektorju. Zanje se ne najde denarja, hkrati pa vlada očitno ima denar, da bo za 800 milijonov evrov znižala prihodke v proračun," je dejal Luka Mesec.

Gre za znesek, enak letnemu izdatku za osnovno šolstvo. "Če bi bila vlada poštena, bi ljudi vprašala, ali so za to, da za nekaj deset evrov evrov višjo neto plačo osnovno šolstvo plačujejo iz lastnega žepa," je poudaril.

A od desnice Mesec ne pričakuje poštene igre, pač pa "demagoško" vodenje kampanje na način, da bodo ljudi vprašali, ali si želijo višje plače. "Tega si vsi želimo," je dejal Mesec, a z načinom, ki ga je zastavila vlada, bo posledica osiromašen proračun, kar pomeni plačevanje določenih javnih storitev iz žepa.

Na terenu Takšne so razmere zaradi stavke, v tem zdravstvenem domu so se ji odpovedali

Nočejo jim dati veselja, da bi si na tem gradili kampanjo

Zahtevo za referendum vseeno umikajo, ker desnici, kot je dejal Mesec, "nočemo dati veselja, da si bo na tem gradila kampanjo". Bodo pa novelo zakona o dohodnini v primeru zanje ugodnega razpleta volitev odpravili oz. popravili, odvisno od dogovora znotraj morebitne koalicije.

Namesto višjih neto plač v Levici predlagajo olajšanje dostopa do stanovanj, zlasti za mlade. "Veliko večji potencial za izboljšanje materialnega položaja ljudi je v tem, da država garantira socialno varnost od zibelke do groba - od brezplačnega vrtca prek brezplačnega šolstva, dostopa do zdravnika in zobozdravnika, strehe nad glavo do doma za starejše," je prepričan Mesec. V tem primeru lahko ljudje plače porabijo, kot želijo, in ne za preživetje.

Dva poslanca "pet pred dvanajsto menjala stran"

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Igor Zorčič Spomnil je, da so zahtevo za referendum vložili decembra, ko je kazalo, da bo v državnem zboru padel. A sta dva poslanca, Igor Zorčič in Janja Sluga, ki naj bi bila na opozicijski strani, "pet pred dvanajsto menjala stran". Cilj je bil zavleči sprejemanje zakona, da ta ne bi bil sprejet v mandatu aktualne vlade. "Ni pošteno, da ta vlada pušča naslednji 800-milijonsko luknjo. Take stvari se dela ob začetku mandata, če že," je še dejal Mesec.

Janša: Levica ima polna usta volje ljudstva, dokler ne gre zares

Premier Janez Janša se je na umik predloga že odzval, seveda v svojem slogu. "Levica ima polna usta volje ljudstva in referendumov. Dokler ne gre zares. Potem pa pred voljo ljudstva strahopetno zbežijo," je dejal.

Ali bo, če bo zakon sprejet, veljal tudi za nazaj, torej od 1. 1. 2022? "Ko bo v Državnem zboru glasovanje o zakonu o dohodnini, bo Ministrstvo za finance pretehtalo vse možne rešitve glede veljavnosti določb novele zakona. Praviloma zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, razen če se učinkovanje za nazaj določi z zakonom. To pa se lahko določi samo, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice," so nam odgovorili na ministrstvu za finance.

dezurni@styria-media.si