Ustavno sodišče je odločilo, da se zahteva državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zavrne. S tem je referendum o družinskem zakoniku mogoče izvesti.

"Danes je dan veselja in hvaležnosti. Z veseljemo bomo s 3. januarjem ponovno začeli zbirati podpise po vsej Sloveniji," je za Zurnal24.si povedal Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Minister za delo Ivan Svetlik pa opozarja, da so ustavni sodniki do zdaj prepovedali že dva referenduma o pravni stroki.

Neupoštevni argumenti

Glede navedb Državnega zbora o nastanku protiustavnih posledic zaradi referendumske kampanje, ki naj bi spodbudila razpihovanje nestrpnosti na podlagi spolne usmerjenosti, Ustavno sodišče poudarja, da le-te v za postopek presoje niso upoštevne. V tem postopku Ustavno sodišče presoja le, ali bi zaradi zavrnitve zakona na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Zato potek referendumske kampanje oziroma morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, do katerih bi prišlo v okviru te kampanje, ne pomenijo protiustavnih posledic, ki bi bile upoštevne z vidika presoje po tem členu. Varstvo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v referendumski kampanji je zagotovljeno v drugih postopkih.

Zbiranje podpisov se lahko nadaljuje

Podpise za zahtevo za referendum so pobudniki začeli zbirati na začetku septembra, že dva dneva po začetku zbiranja pa so morali zbiranje ustaviti. Do takrat je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zbrala 25 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih je treba zbrati 40 tisoč. DZ je odločitev o zahtevi za ustavno presojo izglasoval drugega septembra, dan po tem, ko so pobudniki referenduma začeli zbirati podpise.

Ustavno sodniki poudarjajo naslednje:

• Ustavno sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da je treba njihovo pristojnost razumeti tako, da lahko Ustavno sodišče ugotovi nastanek protiustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona na referendumu, če navedbe DZ-ja izkažejo obstoječo očitno protiustavnost, katere takojšnja odprava je nujna zaradi zavarovanja tako pomembnih ustavnopravnih vrednot, da jim je treba dati prednost pred ustavno pravico, da o zakonu odločajo volivci na referendumu.
• Pomembno je tudi vprašanje vezanosti DZ na izid referenduma. DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Po preteku tega obdobja pa odločitev na referendumu DZ vsebinsko ne veže več. Ponovno lahko sprejmejo enako ureditev ali pa se odločijo sprejeti drugačno.
• Ustavno sodišče navaja še, da se zakonik začne uporabljati eno leto po njegovi uveljavitvi - v tem času pa bi se še naprej uporabljale določbe do tedaj veljavnih zakonov, torej Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Taka ureditev pomeni, da DZ še eno leto po svoji uveljavitvi ne povzroča pravnih učinkov.

Odklonilni ločeni mnenji sta dala sodnica Jasna Pogačar in sodnik Ernest Petrič, pritrdilno ločeno mnenje pa je dala sodnica Dunja Jadek Pensa.

Kaj določa zakonik?

Izpostavljamo nekaj poudarkov: istospolno usmerjeni bodo lahko sklenili partnersko skupnosti; zakonik ohranja simbolno razlikovanje med heterospolno in istospolno usmerjeno skupnostjo, saj v zakonsko zvezo lahko stopita izključno moški in ženska; ponuja naslednjo definicijo družine: družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema staršema ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku določene obveznosti in pravice. Pravnica Barbara Rajgelj je že pred časom poudarila, naj se ljudje čim bolj informirajo o vsebini zakonika - tako ona kot Blažič izpostavljata, da novi družinski zakonik sploh ne omenja posvojitve otrok istospolnih parov, kar v ospredje akcije kot glavni argument izpostavljajo nasprotniki zakonika. Enako velja za umetne oploditve gejev in lezbijk, dodaja. Rajgljeva meni še, da je tukaj vidna zloraba instituta (referenduma) s strani večine proti manjšini in stigmatizacija manjšine.

Preberite še:
Primc ostro nad ustavne sodnike
Stroka za sprejetje zakonika
"Argumenti so lažni, kampanja umazana"