Stroka za sprejetje zakonika

Foto: iStockphoto
Foto: iStockphoto
V društvu psihologov, društvu socialnih delavcev in sociološkem društvu so prepričani, da za otrokov razvoj ključne potrebe lahko zagotavljajo tako biološki kot socialni starši, v heterospolni ali istospolni skupnosti.
Oglej si celoten članek

Omenjena društva se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje družinskega zakonika in računajo na to, da do referenduma ne bo prišlo. O dopustnosti referenduma bo odločalo ustavno sodišče, ustavni sodniki bodo o tem prvič razpravljali v četrtek.

Po prepričanju predsednice društva socialnih delavk in delavcev Simone Ratajc lahko potrebe, ki so ključne za razvoj otroka, zagotavljajo tako biološki kot socialni starši, prav tako ni razlike, ali so to heterospolni ali istospolni starši.

Poudarila je, da je za otrokov razvoj in njegovo vključenost v družbo pomembna tudi formalna ureditev njegovih pravic in pravic družine. Družinski zakonik v taki obliki po mnenju društva to ustrezno ureja in prispeva k preprečevanju diskriminacije netradicionalih družin.

Raziskave ne kažejo razlik

Ljubica Marjanovič Umek iz Društva psihologov Slovenije je izpostavila raziskave, ki po njenih besedah kažejo, da struktura družine ne vpliva na otrokov razvoj, temveč so za to pomembni drugi dejavniki, med drugim varna navezanost otroka na starša in odzivnost staršev na otrokove potrebe.

Raziskave niso pokazale razlik med otroki, ki živijo v istospolnih družinah in heterospolnih družinah. Do razlik ne prihaja ne pri socialnih sposobnostih ne pri razvoju spolne identitete, pravi razvojna psihologinja. Izpostavila je še, da so otroci v istospolnih družinah bolj strpni.

Zaradi zakonika dva tabora

Po mnenju sociološke stroke zakonik nikomur ne preprečuje, da bi živel v skladu s svojimi prepričanji. Predsednica društva Milica Antič Gaber nad razpravo o družinskem zakoniku ni presenečena, saj se družina kot družbena celica pogosto znajde kot predmet žolčnih ideoloških razprav. Tako se slovenska družba deli na dva tabora: na tiste, ki zagovarjajo edino biološko družino, kar "seveda vemo, da sploh ne obstaja", ker je vsaka družina družbena tvorba, in na tiste, ki menijo, da se družina kot družbena tvorba spreminja.

Antič Gabrova je prepričana, da je treba definicijo družine prilagajati realnemu življenju. Politika je, dodaja, z zakonikom vendarle "uslišala stroko". Definicija družine v zakoniku namreč daje prednost socialnim razmerjem in izenačuje pravice vseh otrok, je še dejala sociologinja.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.