Doslej je skladno z tretjim odstavkom 61. člena zakona o prekrških veljalo, da je pritožnik umaknil pritožbo, če ni prišel na obravnavo, na katero je bil pravilno povabljen, pa se ni opravičil. Ustavno sodišče je sklenilo, da je ta določba neskladna s pravico do sodnega varstva, ki jo zagotavlja ustava.

Na ustavno sodišče se je obrnil Primož Zupančič, ki je bil od 2002 do 2014 župan občine Dol pri Ljubljani. 

Pili so ga v bratovi gostilni

Ker se obravnave na sodišču "zaradi nepredvidene službene obveznosti v zvezi z županovanjem ni mogel udeležiti" je naslednji dan sodišču poslal opravičilo, a ga nobeno sodišče ni upoštevalo, zadeva je bila zavržena in pritožba se nikoli ni vsebinsko obravnavala. Zdaj jo bodo morali, saj je ustavno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Če bo sodišče ocenilo, da je bil izostanek opravičljiv, bo zaslišan, sicer bo odločilo le na podlagi njegove pritožbe. 

Zupančič se je pritožil na odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, ki mu je očitala prepovedano poslovanje s povezanim podjetjem. Občina, katere župan je bil, je namreč slabih 1.700 evrov zapravila v gostišču, ki je bilo v lasti njegovega brata. Zupančič je v odzivu na poročanje medijev zapisal, da je poslovanje dopustno, če se župan izloči iz postopkov odločanja, kar da je v navedenem primeru tudi storil. 

Foto: Anže Petkovšek Slovenska zastava Če pritožnika ni, škoduje samo sebi

Ustavno sodišče je odločilo, da je zaslišanje vlagatelja pritožbe njegova pravica, ki se ji lahko prostovoljno odpove. "To pomeni, da četudi bo vlagatelj navzoč na zaslišanju, ni nujno, da bo na njem tudi aktivno sodeloval in s tem prispeval k hitrejši meritorni odločitvi o zahtevi  za sodno varstvo. Ker ima vlagatelj z vložitvijo zahteve namen izboljšati svoj pravni položaj, ima njegova pasivnost škodljiv učinek zlasti na varstvo njegovih interesov," so zapisali sodniki. Menijo, da lahko sodišče odloči tudi v primeru neopravičenega izostanka vlagatelja pritožbe, določba, da je treba v primeru neupravičenega izostanka zadevo zavreči pa po njihovem prepričanju "ne prispeva veliko k ekonomičnosti in učinkovitosti postopka", hkrati pa ima za vlagatelja hude posledice, saj se o njegovi pritožbi vsebinsko ne odloča. 

Foto: Saša Despot Goran Klemenčič. Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, ne pričakujejo, da bo zaradi odločbe prišlo do pomembnega podaljšanja postopkov, a priznavajo, da bo moralo sodišče kljub odsotnosti "pritožnika" sprejeti vsebinsko odločitev. Ali bodo v zvezi s to problematiko spreminjali zakon, se bodo odločili, ko bodo videli, kaj bo pokazala sodna praksa. 

Tudi na vrhovnem sodišču občutnega podaljšanja postopkov ne pričakujejo. Leta 2015 je bilo na naših sodiščih rešenih 10.739 zahtev za sodno varstvo, od tega je bilo zavrženih le 649 (šest odstotkov), pa še to ne v vseh primerih zaradi neodziva na zaslišanje. Dodajajo še, da večjih zamud ne bo tudi zato, ker bodo sodišča lahko odločila na podlagi prejete vloge in spisa in ne bo treba čakati, da se pritožnik pojavil na zaslišanju. 

janez.zalaznik@zurnal24.si