Škoda je odvisna od razpoložljive hrane v naravi

Škode po divjadi vseskozi naraščajo, kar je "logična posledica tega, da se populacije divjadi nenehno povečujejo, ker odstrel ne sledi reprodukciji", pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Največ škode na kmetijskih površinah naredijo divji prašiči, od 70 do 75 odstotkov, ostalo pa v večini jelenjad in srnjad.

Po podatkih lovskih organizacij je škoda v zadnjih letih močno narasla. Na KGZS pojasnjujejo, da so posamezne "špice", razvidne iz tabele (v letu 2013, 2017 in 2019), posledica velikih škod po divjem prašiču. "Ravno za te je značilno veliko nihanje, odvisno od razpoložljive hrane v naravi," pravijo.

Takšna "špica" bo verjetno tudi za leto 2021, saj je po neuradnih podatkih škoda bistveno večja od leta pred tem, pravijo na KGZS. "Hrane v naravi ni bilo dovolj, številčnost divjega prašiča pa zelo velika. Razmere na terenu so nevzdržne," dodajajo.

Ob tem opozarjajo, da škoda v gozdovih zaradi objedanja in lupljenja ni ovrednotena, predstavlja pa velike motnje pri razvoju mladega gozda.

Podatki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa vključujejo nekoliko daljši časovni pregled, v katerega so vključene vse divje živali, ki so klasificirane kot "divjad".

Vse divje živali niso klasificirane kot "divjad"

Po definiciji državnih organov sicer vse divje živali niso klasificirane kot divjad. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) lahko "divje živali" v grobem razdelimo na dve skupini, in sicer na zavarovane prostoživeče živalske vrste (mednje sodijo velike zveri kot rjavi medved, volk in ris) in divjadi (npr. jelenjad, divji prašiči, srnjad, gamsi ipd.).

Upravljanje z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor (MOP), na MKGP pa so pristojni za upravljanje z divjadjo.

Slovenija Grozljiv prizor iz Kočevja: Z avtom namerno zbil medveda

KGZS: Upravljanja z volkom in medvedom praktično ni

Na KGZS pojasnjujejo, da je za škodo po medvedu značilno veliko nihanje, saj je ta v veliki odvisnosti od razpoložljive hrane v naravi. Medved je namreč pretežno rastlinojed, spominjajo.

Kako je s škodo po volku? Ta je po njihovih podatkih eskalirala leta 2007, sledil pa je upad. "V zadnjem času se škode spet povečujejo, saj upravljanja z volkom (pa tudi medvedom) praktično ni," trdijo. Razlog za to vidijo v odločitvi Upravnega sodišča, ki je "zaradi tožb nekaterih naravovarstvenih organizacij zaustavilo odstrel". 

Upravno sodišče je odstrel 220 medvedov zadržalo marca lani. Do takrat je bilo odstreljenih 112 medvedov.

Odškodnina? Odvisno, kje

Lastniki, katerim naredi škodo divjad ali zavarovane vrste, so sicer upravičeni do odškodnine, vendar pod določenimi pogoji. Odvisno je tudi, katera žival je škodo povzročila in kje.

Kot pojasnjujejo na KGZS, so za škodo, ki jo na lovnih površinah povzroči divjad, odgovorni upravljavci lovišč, škodo ocenjujejo njihovi pooblaščenci. Za škodo na nelovnih površinah (torej v bližini naselij, v sadovnjakih in podobno) pa odgovarja MKGP. Škodo na teh površinah ocenjujejo pooblaščenci iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Za škodo po zavarovanih vrstah (medved, volk, krokar, kormoran, bobri ipd.) pa odgovarja MOP, prav tako pa jo ocenjujejo pooblaščenci iz ZGS.

Foto: Profimedia Medved Škodo dobijo oškodovanci povrnjeno le, če so ravnali kot dobri gospodarji in so naredili vse potrebno, da bi obvarovali svoje premoženje pred nastankom škode. To je, tako KGZS, še posebej pomembno takrat, ko je nastanek škode objektivno pričakovan. Obstajajo sicer različni načini varovanja premoženja – odvisno, kaj se varuje in pred katero vrsto divjadi oziroma zavarovane vrste.

Za nelovne površine načine varovanja določa Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin. Oškodovanci morajo zahtevam zadostiti, sicer niso upravičeni do odškodnine. Za zavarovane vrste pa način varovanja določa Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.

"Nekatere lovske družine plačujejo hitreje, nekatere pa z zamikom"

Zakon o divjadi in lovstvu natančno določa postopek uveljavljanja odškodnin za škodo po divjadi in po zavarovanih vrstah, določa pa tudi višino odškodnine. Škoda po divjadi je določena v višini tržne odkupne cene iz preteklega leta, revalorizirane z višino inflacije. Cene objavi Statistični urad RS.

Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah sestavljajo predsednik ali njegov namestnik (predstavnik MKGP), ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko (predstavnik KGZS), drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko (predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije).

Za škodo po zavarovanih vrstah pa se še vedno uporablja cenik iz leta 2008, zato lahko po navedbah KGZS pri ocenjevanju  škode prihaja do velikih anomalij v primerjavi z dejanskim stanjem.

Intervju Velike zveri na meji izumrtja zaradi različnih interesov

Poleg tega za povrnitev oziroma izplačilo škode ni zakonsko opredeljenega roka, zato so prakse zelo različne, opozarjajo. "Nekatere lovske družine plačujejo hitreje, nekatere pa z zamikom," pojasnjujejo. Praviloma naj bi bile vse škode s strani lovskih družin in lovišč s posebnim namenom (LPN) poravnane do konca koledarskega leta.

Drugače je pri škodah po zavarovanih vrstah. Čas izplačila je namreč odvisen tudi od razpoložljivih sredstev na tej proračunski postavki. Večinoma so izplačila tekoča, dogajalo se je pa že, da so morali oškodovanci na izplačilo odškodnine čakati tudi eno leto, pravijo na KGZS. 

nina.sprohar@styria-media.si