V slovenski osnovni šoli je stres prisoten, kljub temu pa šola za učence ni preveč stresna, kaže med šestošolci in osmošolci, ki jo je opravil Zavod RS za šolstvo. V raziskavi je sodelovalo 8316 učencev iz 269 osnovnih šol, od tega 4293 učencev šestih razredov in 3798 učencev osmih razredov.

Pikalo: Učitelji lahko spremenijo delo

 "Učitelje bomo z rezultati raziskave seznanili, imajo pa že zdaj možnost, da brez zakonskih ali drugih sprememb spremenijo svoje delo, da pridemo do tistega, kar sta raziskovalca iz zavoda poimenovala kot takoimenovani optimalni stres," pravi minister za šolstvo Jernej Pikalo. Stres se s starostjo povečuje.

Ocenjevanje in veliko število predmetov

Učenci so najbolj pod stresom v času ocenjevanja in zaradi velikega števila predmetov na dan, medtem, ko jih odnosi v šoli, pričakovanja staršev in dejavnosti izven pouka obremenjujejo.
Ocenjevanje je zelo stresno za 63,9 odstotka učencev, 20 odstotkov jih je zaradi ocenjevanja srednje obremenjenih, le 15 odstotkov učencev pa je odgovorilo z “me nekoliko” oz. “me minimalno obremenjuje”. Veliko število predmetov na dan z najvišjima ocenama stresnosti ocenjuje 48,5 odstotkov 38,4 odstotkov učencev ta dejavnik zmerno obremenjuje, 23 odstotkov pa jih veliko število predmetov na dan zgolj nekoliko ali minimalno obremenjuje.

V raziskavi so preverjali tudi, kakšen vpliv ima stres na osnovnošolce. Učenci znakov stresa v povprečju ne doživljajo prav pogosto, izjema so utrujenost, nezmožnost koncentracije ter občutki napetosti, ki jih dve tretjini učencev doživlja precej ali zelo pogosto. Fantje se na stres odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki, deklice pa v obliki negotovosti, napetosti in s pomakanjem apetita, je še pokazala raziskava.

Bolj se zanašajo na srečo, večji stres doživljajo

Učenci, ki doživljajo močan stres, so v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost in je ni moč spremeniti. Bolj kot učenci, ki doživljajo šibek stres, so prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč. Učenci s šibkim doživljanjem stresa pa so prepričani v nasprotno, namreč, da so njihovi dosežki odvisni od delovnih navad ter od količine ter od kakovosti učenja.

Nižja stopnja stresa, boljše ocene

Učenci, ki doživljajo močan stres, se od učencev, ki doživljajo šibek stres, razlikujejo tudi po tem, da imajo glede izobrazbe nižje cilje, obenem pa zaznavajo nižja pričakovanja glede dosežene izobrazbe s strani staršev. Med skupinama obstajajo tudi razlike v povprečnih ocenah pri treh predmetih, namreč, pri matematiki, pri slovenščini in pri tujem jeziku, v smeri višjih ocen učencev, ki doživljajo nižjo stopnjo stresa.

Za domače naloge pol ure

V raziskavi so preverjali še, kako učenci izrabijo čas popoldne. Večina učencev za domače naloge porabi do pol ure, nekaj manj kot tretjina pa do ene ure. Slabi dve tretjini učencev se popoldne uči do ene ure na dan, izjema je učenje pred testi, ko se učijo dlje. Za mobilne naprave in računalnik nekaj manj kot 28 odstotkov učencev porabi do pol ure na dan, nekaj manj kot 30 odstotkov učencev zanje porabi do ene ure, nekaj manj kot 24 odstotkov pa eno do dve uri. Pri tem mobilne naprave in računalnik najpogosteje uporabljajo za poslušanje glasbe, družbena omrežja in igranje igric.