S koncem epidemije se preneha mesečno avtomatično podaljševanje pravic iz javnih sredstev.
"Tisti, katerim se pravica do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, obeh zdravstvenih pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali subvencije najemnine, izteče v juniju, morajo, če želijo, da se jim pravica podaljša, do konca tega meseca vložiti vlogo za podaljšanje pravice," je na današnji vladni novinarski konferenci poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.
V času epidemije sta se iztekla roka za dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoči in za predložitev dokazil. Ponovno začneta teči  1. julija. 

Dodatkov za javne uslužbence po obdobju epidemije ni več, ostaja pa nekaj izjem, določeni zaposleni bodo tako še vedno dobivali do 30 odstotkov dodatkov na osnovno plačo v skladu s PKP. 

Pri ugotovitvah materialnega položaja bo ponovno upoštevano premoženje

Pri vlogah za denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, obe zdravstveni pravici po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in subvencijo najemnine, ki so bile vložene junija, se premoženje, razen prihranki in vrednostni papirji, pri ugotavljanju materialnega položaja še vedno ne upoštevajo. Od julija pa se premoženje ponovno upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. 

Povečanega dodatka za nego otroka in velike družine ne bo več

Zaradi razglasitve konca epidemije ne bo več povečanega zneska za nego otroka v višini 100 evrov mesečno. Izplačeval se je ves čas razglasitve epidemije. Prav tako povečanega zneska dodatka ne bodo več prejemale velike družine. Te so v času epidemije dobivale dodatnih 100 evrov za tri oziroma 200 evrov za štiri ali več otrok.  

"Podatki kažejo, da so bili sprejeti vladni ukrepi učinkoviti in so dosegli svoj namen, brezposelnih je 5 tisoč manj kot pred začetkom prve razglašene epidemije," pravi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.

Enkratni solidarnostni za novorojence v višini 500 evrov se skladno z določbami PKP7 izplačuje še eno leto po koncu epidemije. Ostali ukrepi so vezani na zakonsko določen rok in preklic epidemije na njih ne vpliva. 

Ukinjeno začasno denarno nadomestilo zaradi izgube zaposlitve

Med ključnimi ukrepi na trgu dela je na pogoj epidemije vezano le začasno denarno nadomestilo za brezposelnost, to je začasno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, ki se je se fizični osebi priznal od prvega dne brezposelnosti in največ za čas razglašene epidemije.

"Razmere na trgu dela bomo še naprej spremljali"

Na epidemijo niso vezani čakanje na delo, skrajšani delovni čas, nadomestilo za čas karantene in višja sila ter subvencija minimalne plače. "Vse to velja do konca meseca junija," pojasnjuje Ribičeva.
Najnižja osnova za plačevanje prispevkov v višini minimalne plače velja od 1. 7. do konca leta, izraba preostalega letnega dopusta iz leta 2020 velja do konca tega leta. "Razmere na trgu dela bomo še naprej spremljali in po potrebi sprejeli dodatne ukrepe," pravi Ribičeva. 

Ukrepi za pomoč socialnovarstvenim zavodom ostajajo

Po besedah državne sekretarke v veljavi ostajajo številni ukrepi, s katerimi bodo še naprej pomagali socialnovarstvenim zavodom. Tako bo ministrstvo tudi v prihodnje zagotavljalo sredstva za dodatne zaposlitve.
Zaposleni bodo še naprej upravičeni do dodatka za delo v sili in rdeči coni, če jih bo potrebno vzpostaviti. Prav tako bodo zagotovljena sredstva za začasno razporejanje zaposlenih.
Do konca leta velja tudi ukrep financiranja varovalne opreme ter dezinfekcije. Do konca 2021 velja še ukrep kritja stroškov vzpostavitve rdeče cone v socialnovarstvenih zavodih, izpad dohodkov zaradi nezasedenosti kapacitet ter povračilo oskrbnine zaradi umika v domačo oskrbo.