Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrstvo za zdravje predstavilo februarja, predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga bo zamenjal zdravstveno nadomestilo. "Gre za nov namenski davek, ki bi ga zavarovane osebe plačevale v blagajno ZZZS poleg prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih že sedaj plačujejo," ugotavlja pravnik Rajko Pirnat. 

Ministrstvo je predvidelo sedem različnih višin zdravstvenega nadomestila, torej sedem dohodkovnih razredov od 20 do 75 evrov. Za izračun zdravstvenega nadomestila bodo podlaga bruto dohodki, plačevalo naj bi se v neto znesku.

Zakon o zdravstvenem zavarovanju pa je v delih, kjer dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomešča obvezno nadomestilo, nezakonit in protiustaven, menijo na zdravstveni zavarovalnici AS. Rajko Pirnat v mnenju, ki ga je za AS izdelal skupaj z Boštjanom Zuljanom ugotavlja, da gre za nov davek, ki izničuje učinek davčnih olajšav, bolj obremenjuje redno zaposlene in ne določa prehodnega obdobja. 

Neenakost pri davčni obremenitvi

"Problem neenakosti v davčni obremenitvi je v tem, ker takšna ureditev ne upošteva, da so zavezanci z enakimi bruto dohodki dejansko v različnih položajih glede ekonomske zmožnosti plačevanja davčnega bremena. Ker so predmet obdavčitve dohodki posameznika, bi moralo biti zdravstveno nadomestilo obravnavano enako kot prispevki za socialno varnost, ki so upoštevani kot odbitna postavka pri odmeri dohodnine," v mnenju, ki sta ga na zaprosilo družbe Adriatic Slovenica pripravila pravnika Rajko Pirnat in Boštjan Zuljan iz Družbe za svetovanje v javni upravi.

Prihranek za proračun

Ta nenavadna izjemnost zdravstvenega nadomestila je očitno namenjena "prihranku" za državni proračun, ki bi dobil ustrezno manjši priliv iz dohodnine, če bi bilo nadomestilo upoštevano pri njeni odmeri, menita pravnika.

Predlog zakona določa tudi, da se v davčno osnovo za obračun zdravstvenega nadomestila všteje ves dohodek iz delovnega razmerja, torej tudi povračilo stroškov v zvezi z delom. Ti stroški se pri  odmeri dohodnine sicer ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine. "Takšna opredelitev dohodka je v nasprotju s splošno sprejeto opredelitvijo dohodkov, ki so lahko predmet obdavčitve," pravita pravnika, ki poudarjata, da je je treba stroške, ki so bili potrebni za to, da je dohodek iz dela sploh nastal, izključiti iz opredelitve obdavčljivega dohodka.

Vmesno obdobje nedorečeno, kaj bo z dostopom?

Pirnat opozarja tudi, da zakon ne predvideva nobenega prehodnega obdobja pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predvideno je, da bo z uveljavitvijo predloga zakona prenehal veljati sedaj veljavni zakon, medtem ko naj bi zdravstveno nadomestilo začeli obračunavati 1. julija 2019. Kako bodo v vmesne obdobju urejene pravice zavarovancev, pa tudi zavarovalnic, v zakonu ni določeno. "Zaradi nedorečenega režima prehodnega obdobja se lahko resno poslabša dostopnost do zdravstvenih storitev. Z uveljavitvijo zakona bo prenehal delovati en pomemben finančni vir, nadomestni pa bo, ko bo. Mislim, da ni naključje, da je pobiranje zdravstvenega nadomestila odmaknjeno v imenovanje nove vlade, saj ja s tem povezanih ogromno organizacijskih ukrepov," pravi Pirnat.

sergeja.hadner@zurnal24.si