Glavna novost ključnega reformnega zakona, zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

"80 odstotkov ljudi bo plačevalo manj"

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se ukinja na način, da bo postalo obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po principu solidarnosti," je napovedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Zdravstveno nadomestilo je glede na dohodke razdeljeno v sedem razredov:

Nekateri bodo plačali okoli 600 evrov več

Tisti z minimalno plačo bodo tako po novem plačevali skoraj 10 evrov manj, torej okoli 120 evrov letno manjm, tisti z najvišjimi dohodki, ki so doslej plačevali okoli 25 evrov, pa bodo zdaj plačevali največ 75 evrov. V tem primeru bi za zdravje letno plačali okoli 600 evro več.

"Na tak način razbremenjujemo dohodke šibkejših in obremenjujeno dohodke premožnejših. 80 odstotkov prebivalstva bo plačevalo manj," pravi Celarčeva.

Foto: MZ razredi, nadomestilo

Osnova za izračun višine nadomestila bodo bruto dohodki, tako aktivni kot pasivni, kar pomeni, da se bo nova dajatev izračunala tudi na podlagi dohodkov iz najemnin in dividend. Do leta 2020 naj bi se po izračunih ministrstva za zdravje in ministrstva za finance nateklo 300 milijonov dodatnega denarja za zdravstvo.

Dolgoletni prvi mož zdravstvene blagajne Samo Fakin meni, da je predsatvljeni opsnutek zdravstvene reforme "spisek pobožnih želja".

Podatke bo posredoval FURS

Za takoimenovano administriranje nadomestila, so si vzeli dve leti časa, prehod iz sedanjega načina plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo v obvezno nadomestilo opravljen sredi leta 2019. Podatke na podlagi katerih bo izračunana osnova in bo posameznik razdeljen v enega od sedmih razredov, bodo pripravila finančna uprava (FURS), ki ima vse kontrolne podatke o aktivnih in pasivnih prihodkih.

V obvezno zdravstveno zavarovanje bodo po novem vključene vse osebe, zagotovljeno bo, da bodo imeli zavarovanje vsi otroci, omejili pa bodo zavarovanje družinskih članov, oziroma zavarovanje po partnerju. "Smo namreč edina država, ki zelo širokogrudno opredeljuje status vzdrževanih družinskih članov," je dejala.

Večja prispevna stopnja za upokojence

Enajst prispevnih stopenj bo poenotenih v dve in eno upokojensko, je napovedala ministrica. Prispevek delojemalca za zdravstveno zavarovanje ostaja 6,36 odstotka, prav tako se ne spremeni prispevek delodajalca, ki ostaja 6,56 odstotka. "Uvajamo posebno prispevno stopnjo za upokojence, kot veste, imamo sistem neto pokojnin, prispevek plačuje državni proračun in znaša 5,95 odstotka. Povečujemo ga na 6,56 – to bo seveda plačeval v imenu upokojencev državni proračun," napoveduje ministrica.

"Velika večina bo bremenila državni proračun ne fizičnih oseb." Delež sredstev za zdravstvo iz proračuna naj bi po novem znašal med 250 in 260 milijonov evrov. Zdravstvena blagajna bo po novem razbremenjena izdatkov, ki "ne sodijo tja," kot je plačevanje pripravništva. 

Bolniške bodo omejili

Ministrstvo predlaga časovno omejitev pravice do denarnega nadomestila v primeru bolniške in sicer na eno leto. "Smo namreč edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške," pravi ministrica. "Za vsako osebo na bolniški je potrebno ugotoviti, ali je bolna ali pa je primerna za drug status, torej pokojnino ali pa reaktiviranje."
Pri tem ohranjajo 100-odsotno nadomestilo za poškodbe pri delu, poklicne bolezni, darovanje delov človeškega telesa v korist tretje osebe, zdravljenje posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. "Za vse ostale primere pa bo znašala višina nadomestila 80 odstotkov osnove," je povedala ministrica.

sergeja.hadner@zurnal24.si