Foto: Nik Rovan kolumnisti 06.04.11 Tjasa Pureber, foto: nik rovan Verjetno se je že vsak med nami znašel v položaju, ko je moral urediti to ali ono stvar na upravni enoti, zavodu za zaposlovanje, centru za socialno delo, zavodu za zdravstveno zavarovanje ali skladu za štipendije. Stik z državnim birokratskim aparatom je za nekatere lažji in prijetnejši, saj naletijo na prijaznega uslužbenca, ki jih vodi skozi pogosto izjemno zapletene postopke. Te le stežka razumejo že tisti, ki se z njimi ukvarjajo, kaj šele običajni posamezniki, ki se z birokracijo srečajo le nekajkrat na leto in so po možnosti še v življenjski stiski. Vse izkušnje pač niso takšne. Največja mora za birokrate se zgodi, ko se na drugi strani okenca pojavi nekdo, ki izstopa iz povprečja, je drugačen. Ima status, ki se izključuje s kakšnim drugim, ali spada v kategorijo ljudi, za katere zakon ni predvidel vseh situacij.

Prvi odziv je klasičen: pozanimajte se v kakšni drugi instituciji. Pohlevni uporabnik se seveda sprehodi na drugi konec mesta in poskuša ujeti pogosto izjemno kratek odpiralni čas. Tam mu povedo, da zanj niso pristojni. Naj gre raje na izhodiščno mesto. Kjer mu spet povedo, tokrat verjetno že v povišanem tonu, naj gre drugam. In pika. Uporabnik (odvisno, koliko vmesnih postaj je prehodil) praviloma na tej točki zahteva nadrejenega, kar birokrat za okencem sprejme kot osebni napad. Praviloma postane rahlo zoprn. In pripomni kakšno na račun: zakaj mi solite pamet, saj ste vi tisti brez službe, bivališča, prihodkov, znanja in tako dalje. Takšna situacija zagotovo ne velja za vse. A žalostno je, da je uspeh v prebijanju skozi birokratske zanke pogosto odvisen od dobrega dneva birokratov. Sistem socialne države bi moral biti urejen tako, da bi ljudem pomagal, ne pa jim življenja oteževal.

Tisti na drugi strani okenca pa bi se morali zavedati, da ljudje, ki potrebujejo pomoč birokratskega sistema, niso sovražniki, temveč sotrpini. Pravila, ki gradijo prepreke med ljudmi, pa pišejo tisti v oddaljenih palačah, pri čemer računajo, da bodo ljudje nasedli na umetne delitve, ki jih ustvarjajo.