Foto: Boštjan Tacol David Jug Naša največja banka najbrž nikoli ne bo dobila poplačane 1,9 milijarde slabih kreditov, so prejšnji teden razkrili obremenitveni testi. Večji del luknje je NLB ustvarila prav pred letom 2009, ko je bil njen šef Marjan Kramar. Ta bo zdaj za svoje delo prejel milijonsko nagrado. Politika in javnost sta tako v času, ko morajo pokoro za grehe nesposobnih bankirjev opravljati državljani, odločitev ustavnega sodišča sprejeli s stisnjenimi zobmi.

Toda. Retroaktivno poseganje v pravice posameznikov je protiustavno. To so vedeli tudi politiki, ko so z zakonom poskušali oklestiti bajne nagrade menedžerjev. Primer Kramar je bil torej iztočnica za populističen ukrep. Ne nazadnje so pogodbo z bankirjem iz Zagorja podpisali nadzorniki – večino pa jih ustoličijo prav predstavniki vsakokratne oblasti.

Če bi politiki energijo, ki so jo vložili v preganjanje Kramarjevega milijona, usmerili v preiskovanje odgovornosti za bančne mahinacije v NLB, bi bil izkupiček gotovo večji. A bankirji so velik del slabih kreditov podelili na lepe oči, z blagoslovom politike. Nič čudnega torej, da jim iskanje odgovornih doslej ni bilo v interesu.

Skrajni čas je, da se zoper nekdanje šefe državnih bank vložijo odškodninske tožbe in kazenske ovadbe za posle, ki so slovenske banke spravili na kolena. Upam le, da bankirji, ki bodo v naslednjih mesecih prejeli nagrade, naenkrat ne postanejo statistični reveži. Vsi vemo, kako spretno lahko veljaki Kramarjevega kova premoženje skrijejo.