Zastarel odlok. “Visokonapetostni 400-kilovoltni daljnovod ne more potekati čez hiše, saj se pojavljajo številna rakava obolenja. Odlok iz leta 1996 je zastarel. To bo z novo zakonodajo treba rešiti do konca leta,” pravi Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije, pri kateri zahtevajo, naj se daljnovod postavi najmanj sto metrov od hiš, priporočljiva razdalja v zahodnem svetu pa je celo 200.
“Daljnovoda na Kozjaku ne bo. Če bo treba, bomo svojo zemljo branili tudi s telesi. Upamo, da obstaja pravna država,” je jasen Ivo Tratnik, predsednik Civilne iniciative Kozjak. Sredi februarja je vlada namreč sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno (ČHE), ki je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja.
“V boju nismo še niti na pol poti. Še veliko želez je v ognju,” pravi Borut Holcman, predsednik Ekološkega društva Kozjak - Dragučova, ki bo v začetku maja vložil tudi ustavno presojo uredbe. “Zelo nam gre na roko 17. marca razveljavljeni zakon o gradnji objektov, ki je do zdaj izključeval vpliv javnosti. Zdaj mora graditelj upoštevati voljo prav vsakega mejaša,” pojasnjuje Holcman, o uspehu prepričan tudi zaradi Aarhuške konvencije.
Selničani edini za daljnovod
Občinski svet Selnice ob Dravi pa projekt edini podpira. “Če je ena od možnosti za razvoj občine, da damo temu projektu zeleno luč, je to pač ta možnost,” pravi župan Jurij Lep. Po njej bi namreč na obeh straneh ceste skozi občino dobili pločnike in obnovljeno dovozno cesto na Sveti Duh na Ostrem vrhu. “Teh investicij nam Dravske elektrarne Maribor niso obljubile. Bomo pa gradnjo z njimi pogojevali, saj si je sicer ne predstavljamo,” sklene Lep.
Temu se lahko reče , pol pa še sami elektriko te elektrarne ponucite, pa smo zmenjeni. Se je vaša občina …