Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je preveril navedbe, da Urad za oskrbo in integracijo migrantov bolje obravnava ukrajinske begunce v primerjavi z begunci iz drugih držav. Lobnik je namreč prejel podatke dveh prosilcev za azil, na podlagi katerih je izhajalo, da je Slovenija v primeru ukrajinskih beguncev pokazala, da so lahko bivanjske razmere in možnosti za integracijo beguncev tudi boljše od teh, ki so jih deležni drugi begunci.

Za ukrajinske begunce boljše razmere bivanja

Prosilca za azil sta navedla, da je Slovenija v primeru beguncev iz Ukrajine hitro pripravila ločene sprejemne prostore, nove postelje, nove vzmetnice in odlično hrano, po drugi strani pa je pohištvo v nastanitvenem centru na Kotnikovi ulici v Ljubljani, kjer so nastanjeni večinoma begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike, staro in polomljeno, postelje so polne stenic, obrok pa brezokusen, majhen in na plastičnem krožniku s priborom za enkratno uporabo.

Foto: Saša Despot azilni dom Logatec

Ukrajinski begunci tudi hitro na trgu dela

Iz pisem je izhajalo še, da se ukrajinskim beguncem želi omogočiti takojšen dostop do dovoljenja za delo, stanujejo pa lahko tudi izven azilnih domov. Avtorja pisem sta navedla, da ne razumeta, zakaj je doživetje azilnega sistema za druge begunce tako drugačno. Opozorila sta na problematične življenjske pogoje, dolgo čakanje na odgovore na prošnje, težak dostop do primernega zdravstva, ustreznega pravnega zastopstva, bančnih računov ... Navedla sta, da poleg tega še vedno ni uresničena dolgoletna prošnja prosilcev za azil, da se jim v času obravnave prošenj dovoli delati, ukrajinski begunci pa so se lahko hitro vključili na trg dela.

Zagovornik je na podlagi informacij Urada za oskrbo in integracijo migrantov, Ministrstva za notranje zadeve in Slovenske filantropije, ugotovil, da so begunci iz Ukrajine in iz drugih držav različno obravnavani predvsem zaradi njihovega pravnega statusa. Po ruski invaziji na Ukrajino so državljani Ukrajine s sprejetjem relevantne pravne podlage na ravni Evropske unije pridobili pravico, da tudi v Sloveniji zaprosijo za status začasne zaščite. Ta status se jim prizna že na podlagi tega, da so državljani Ukrajine.

Zagovornik ni ugotovil diskriminacije beguncev iz drugih držav v primerjavi z begunci iz Ukrajine

Različna pravna podlaga za podeljevanje statusa

Begunci iz drugih držav pa lahko zaprosijo samo za status mednarodne zaščite, ki pa se jim prizna šele po opravljeni individualni presoji, ali v njihovi matični državi res niso varni. Prosilci za začasno zaščito tako razmeroma hitro pridobijo zaprošeni status, saj se lahko hitro preveri, ali so državljani Ukrajine. Prosilci za mednarodno zaščito pa na odločitev pristojnih čakajo od pol leta do dveh let, saj individualno preverjanje okoliščin bega iz matične države terja svoj čas. Del različne obravnave beguncev v Sloveniji, torej ne izhaja iz narodnosti, rase ali etničnega porekla beguncev, ampak različne pravne podlage, ki se uporablja pri dodeljevanju ustreznih begunskih statusov enim in drugim tudi na podlagi evropskih direktiv. Enako velja za različno ureditev glede gibanja po državi.

Foto: Saša Despot Azilni dom Vič

Zagovornik ni ugotovil diskriminacije

Urad za oskrbo in integracijo migrantov je glede glede navedb, da so objekti, v katerih so nastanjeni begunci iz Ukrajine, prijetnejši za bivanje in da je hrana tam boljša pojasnil, da se je moral na hitro odzvati na prihajajoče večje število beguncev iz Ukrajine in pripraviti nove namestitvene kapacitete, saj obstoječe niso zadoščale. Za zagotovitev primernih bivanjskih pogojev so opravili dela tudi v starejših nastanitvenih enotah za begunce. Pri uradu poudarjajo še, da so ponudniki prehrane na različnih lokacijah izbrani na razpisih z enako vsebino in da torej zagotavljajo primerljivo prehrano. Zato Zagovornik tudi pri teh navedbah ni ugotovil diskriminacije oziroma ni potrdil, da bi imeli begunci, ki niso iz Ukrajine, slabše bivalne pogoje prav zaradi te njihove osebne okoliščine.