Na slovenskih cestah se je lani še poslabšalo stanje pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami, zaradi tega smo dodatno zdrseli pod evropsko povprečje. Bodri pa upad števila nesreč s težkimi poškodbami. 

Potem ko so jesenski meseci preteklega leta vendarle prinesli izboljšanje razmer v prometni varnosti, je bil zaključek leta znova zelo krvav, saj je zgolj v zadnjih desetih dneh na cestah umrlo pet ljudi, od tega dva zelo mlada udeleženca. Skupno število smrtnih žrtev po neuradnih podatkih, ki se zanašajo na objavljeno policijsko statistiko, tako znaša 129 ljudi, kar je najslabši rezultat po letu 2013. Najmanj ljudi doslej je na naših cestah umrlo leta 2014 in sicer 108. 

Leto 2016 se je že prvi dan pričelo s smrtno žrtvijo, zelo odmevna je bila nato januarska tragedija v megli na primorski avtocesti, ki velja za najbolj množično prometno nesrečo doslej, znova so se kot zelo tragični izkazali tudi poletni meseci.

Zelo se je poslabšala varnost na avtocestah in hitrih cestah. Posebej pereč je problem ranljivih udeležencev v prometu, to je motoristov, kolesarjev in pešcev. Pri slednjih bode v oči, da je bilo kar pet ljudi povoženih na avtocesti, kjer pešci nimajo kaj početi. 

K sreči so nato sledili jesenski meseci, ki so bili statistično prometno eni najbolj varnih v zgodovini Slovenije.

Najprej je potrebno pospraviti v lastnih glavah

Statistični podatki za prvih 11 mesecev lanskega leta kažejo, da se je število nesreč s hudimi telesnimi poškodbami do konca novembra zmanjšalo za 11 odstotkov, upad je tudi pri lažjih poškodbah, čeprav je bilo v tem času v primerjavi z letom 2015 več prometnih nesreč. 

Direktor agencije za varnost v prometu Igor Velov ob navedenih podatkih opozarja, da bo za izboljšanje stanja varnosti v prometu potrebno še ogromno postoriti na področju predpisov in izboljšanja infrastrukture, kar je naloga države.

A glavna naloga ne čaka agencije, policije ali politikov, temveč voznike same, opozarja. Med poglavitnimi vzroki hudih nesreč so namreč hitrost, sprejemljivost vožnje pod vplivom alkohola in vse bolj tudi neosredotočenost na vožnjo, za kar je posebej kriva uporaba mobilnikov med vožnjo.

Da je temu tako, kažejo okoliščine v številnih primerih nesreč, ko sta voznik ali voznica v povsem normalnih razmerah na cesti povzročila tragedijo. Vendar je družbena sprejemljivost telefoniranja za volanom pri nas še vedno zelo visoka, prav tako je policija zaradi varovanja zasebnosti zelo omejena pri raziskovanju tovrstnih primerov, medtem ko je nadzor in kaznovanje razmeroma redko.

Bo pa prva letošnja preventivna akcija namenjena prav opozarjanju na nevarnost nevarne uporabe pametnih telefonov med vožnjo.

Prihaja reforma, ki bo podlaga za bolj varne ceste

Velova bodrijo obljube, da se v letu 2017 obeta prenova vseh temeljnih zakonov s področja cestnega prometa, ki bodo omogočale po eni strani boljši nadzor nad delovanjem  pooblaščenih organizacij za izobraževanje voznikov in tehnične preglede, a tudi poskrbele za nove pristope pri preganjanju alkohola izza volana in izboljšanje nadzora nad hudimi prekrškarji.

V letu 2017 se obetajo tudi večja vlaganja v izboljšanje cest, pri čemer bodo koristile tudi informacije, ki jih pri težkih prometnih nesrečah na podlagi podrobnega pretresa vseh okoliščin pridobivajo posebne mešane skupine. Več časa in sredstev naj bi namenjali preventivi, že od najmlajših udeležencev naprej.

andrej.leban@zurnal24.si