Ivan Zidar iz Škrabč na Notranjskem je bil po izobrazbi strojni inženir, sloves pa si je pridbil v gradbeništvu: leta 1974 je bil imenovan za direktorja družbe Slovenija ceste in štiri leta kasneje prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije za gospodarstvenika leta. Imperij je zgradil s podjetjem SCT, ki mu je posel cvetel že v SFRJ, predvsem s projekti v Libiji in Iraku, dobro pa mu je šlo tudi v samostojni Sloveniji, ko je postal vodilni izvajalec del na avtocestnem križu.

Zaprli ga niso kljub obsodbi

Foto: SCT Asfaltna baza SCT Kakor je Zidar visoko letal, pa je leta 2008 z izbruhom afere Čista lopata padel zelo nizko. Zaradi koruptivnega dogovarjanja na javnem razpisu za gradnjo novega kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika je bil marca 2013 s sodbo višjega sodišča v Ljubljani obsojen na eno leto in dva meseca zapora ter stransko kazen 11.000 evrov. Enako zaporno kazen sta dobila tudi prvi mož Primorja Dušan Črnigoj in direktorica Vegrada Hilda Tovšak, od vsega skupaj osmih obtoženih je bilo obsojenih sedem.

Gradbeni baron zaradi slabega zdravja ni nikoli videl rešetk, že pred obsodbo, leta 2011, pa je šel SCT, ki ga je sprivatiziral in finančno izčrpal, v stečaj. Sodišče je jeseni 2015 začelo tudi postopke za njegov osebni stečaj - upnikom naj bi po takratnih ocenah dolgoval približno 16 milijonov evrov - a njihovega zaključka ni dočakal. Umrl je 12. junija 2021.

Bogastvo v sefu

Še pred osebnim stečajem pa je veliko nepremičnin prepisal na ženo Vincencijo Lambergar, od katere se je kasneje ločil, v zameno za deleže v podjetjih SCT Holding in Gradinal, ki pa so bili manj vredni. Da bi premoženje vrnil v stečajno maso, je stečajni upravitelj Boštjan Jurkošek vložil več izpodbojnih tožb ter predlagalosebni stečaj Lambergarjeve, ki se je začel septembra 2020.

To pa še ni vse. Jurkošek je v sefu v Zidarjevi hiši v Zelenovi ulici, do katere pred njegovo smrtjo ni imel dostopa, našel skoraj 600.000 evrov in še 230.000 v švicarskih frankih. Očitno jih je hotel skriti pred upniki.

Foto: zajem zaslona Zidar Uspešna šele druga dražba

Za njihovo poplačilo je Jurkošek sredi letošnjega februarja na dražbi ponudil enosobno stanovanje na Linhartovi cesti v Zupančičevi jami, torej soseski, ki jo je proti koncu osemdesetih let zgradil kdo drug kot SCT. Izklicna cena za 38,8 kvadratnega metra bivalnih površin, slabih pet kvadratnih metrov shrambe, parkirno mesto in garažo je bila nekaj manj kot 220.000 evrov, zanimanja pa ni bilo.

Včeraj je bila v Celju vnovič razpisana dražba, ki se je tokrat končala uspešno. Izklicna cena je bila tokrat seveda nižja, 180.000 evrov, interesenti pa so morali do ponedeljka vplačati deset odstotkov varščine, torej 18 tisočakov. "Sodelovalo je sedem dražiteljev, stanovanje pa je bilo prodano za 197.000 evrov. Novi lastnik mora kupnino nakazati v treh mesecih," nam je povedal Jurkošek.

Vila Novista ocenjena na milijon in pol

Upniki s tem niso poplačani, a v stečajni masi so še štiri hiše, vse v polovični lasti Zidarja in Lambergarjeve: tri v Ljubljani in ena v Fiesi. Ta štirinadstropna vila, imenovana Novista, je izdelana le do tretje gradbene faze, vendar, tudi zaradi lokacije nad jezerom in zemljišča, velikega dobrih 3.400 kvadratnih metrov, največ vredna, ocenjena je na skoraj 1,5 milijona evrov.

"Vse terjatve upnikov še niso dokončno priznane. Morda bo za poplačilo dolgov zadostovala prodaja nepremičnine v Fiesi," je še dejal Boštjan Jurkošek.