Evropska komisija bo danes, v sredo, objavila poročilo o stanju prometne varnosti na cestah v letu 2015 za vseh 28 članic. Nemški Die Welt je že objavil nekatere bistvene poudarke iz poročila, ki kažejo, da bi moralo načrtovalce prometnih politih resno skrbeti - stanje je zelo slabo!

PREBERITE ŠE: 

• Krvavi prazniki na cestah

Prvič po letu 2001 se je namreč trend nesreč z najhujšim scnarijem obrnil navzgor in to navzlic velikanskemu napredku pri razvoju varnejših avtomobilov, motorjev in tovornjakov v tem času. 

Moški umirajo veliko pogosteje

Leta 2015 je na evropskih cestah tako umrlo okoli 26.000 ljudi, leto prej pa 25.700. Prav tako je bilo lani kar 135.000 težko telesno poškodovanih. Najbolj ogrožene skupine so pešci, kolesarji in starejši. Kar 55 odstotkov vseh najhujših nesreč se zgodi na cestah izven naselja, 38 odstotkov v mestih, le sedem odstotkov pa na avtocestah. 76 odstotkov vseh mrtvih je bilo moških. 

Slovenija strmoglavlja

Slovenija se je v letu 2015, ko so vodilni državni uradniki prejeli nagrado evropskega sveta za prometno varnost (ETSC) za dosežke pri izboljšanju varnosti v minulih letih, zelo slabo izkazala.

Po navedbah Welta se je s 58 mrtvimi na milijon prebivalcev uvršča na komaj 16. mesto v povezavi, medtem ko je še leta 2014 štela "le" 51 mrtvih na milijon. Lani je namreč na slovenskih cestah umrlo kar 120 ljudi, trendi v prvih treh mesecih letošnjega meseca pa so trenutno še bolj črnogledi, saj je doslej umrlo že 26 ljudi, lani v istem času pa 21!

Hrvaška v družbi najslabših

Die Welt navaja, da je najvarneje voziti po cestah Malte (26 mrtvih na milijon), Švedske (27), Nizozemske (28), Velike Britanije (29), Danske (30), Španije (36) in Irske (36). 

Najhuje je v Romuniji in Bolgariji (po 95 mrtvih na milijon), Latviji (94), Litvi (82) in na Hrvaškem (82). 

Varnost le v izložbah

Vse več novih avtomobilov ima vgrajene sisteme za samodejno zaviranje ali preprečevanje nevarnih manevrov, nekateri prepoznavajo že pešce in kolesarje. Tovornjaki morajo imeti od lanskega leta obvezno vgrajen sistem za samodejno zaviranje, vse več motorjev ima sistem nadzora stabilnosti. Težava pa je, ker se je povprečna starost evropskega voznega parka v minulih letih zgolj zviševala.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da tudi ostala dva ključna dejavnika za večjo varnost - vozniki in infrastruktura - zaostajata, kar je še posebej v času finančne krize začelo puščati občutne posledice. Veliko več bi tako morali vlagati v izobraževanje voznikov in v izgradnjo sodobnejše cestne infrastrukture.

dezurni@zurnal24.si