Zgodilo se je ta teden. Prvoaprilska šala iz lanskega leta, da bo država omejila nabiranje regrata, podobno kot pri gobah, je zakrožila po socialnih omrežjih in postala neverjetno viralna. V dveh dneh jo je prebralo več deset tisoč ljudi in čeprav je na koncu članka jasno napisano, da gre za prvoaprilsko šalo, ljudje članek delijo in se zgražajo še naprej. To nam govori dvoje. Da seveda ljudje vsako govorico ali neresnico pograbijo kot resnico, stvari na pol preberejo in potem pametujejo, se zgražajo in preklinjajo kot največji poznavalci materije. In potem, ko končno spoznajo svojo zmoto, za svojo lahkovernost, površnost in neumnost krivijo nekoga tretjega, običajno medije. Druga stvar je pa ta, da smo očitno že rahlo paranoični in da takoj pograbimo najbolj neverjetne stvari, ki se tičejo omejevanja svobode. Da se torej ne sliši neverjetno, da bi država predpisala kaj tako butastega. Seveda. Država nam predpisuje koliko slovenske glasbe in kdaj jo bomo poslušali. Kakšne bodo škatlice cigaret, kaj lahko počnemo v lokalih, na javnih površinah, kje bo stala ograja in kaj bo v imenu naše varnosti počela vojska. Potem se najdejo še župani, ki mladini prepovedo popivanje na javnih površinah, sami pa se pijani zaletavajo, starejšim gospem  pa hranjenje mačk in golobov. Vse  za skupno dobro.

Pritegnjeni naj bodo pritegnjeni

Desnica vsaj ne skriva svojih aspiracij po obvladovanju življenja vsakega posameznika, vsi ostali pa to počnejo. Ampak potiho. Država želi z novo protitobačno zakonodajo privarčevati pri stroških zdravljenja. Na silo. Pretresljive fotografije na škatlicah naj bi odvračele mlade od nakupa cigaret, višje trošarine starejše, da bi kadili manj. Država je od pol milijarde pobranih trošarin od tobaka, le 0,01 odstotka namenila preventivi, torej temu, kar želi doseči z novo zakonodajo. Država torej deluje po principu, da, če je nekdo tako pritegnjen, da kadi v avtu, ko je v njem otrok, naj bo še naprej pritegnjen, a za svojo pritegnjenost bo kaznovan.  Tako je tudi v prometu nasploh, pri komunalnih storitvah, svobodi govora, nabiranju gob ... Država ne vzgaja, ampak sankcionira to, kar je s svojo nedejavnostjo zakrivila, poleg tega pa na sploh omejuje svobo ljudi in svobodo njihove izbire. Če ljudje hočejo kaditi, naj kadijo in plačujejo višje zdravstveno zavarovanje. Če želijo poslušati slovensko glasbo, naj si kupijo cd, ne pa da država posiljuje vse povprek z nekimi kvazi domoljubnimi, splošnokoristnimi cilji. Slovenski jezik je brez kvot in Julijane Bizjak Mlakar preživel dobro tisočletje (če ne upoštevamo skupnega izvora) in bo brez Julijane živel še naprej. Naj Desus pove, da so pri njih lobirali sindikat glasbenikov in drugi junaki domače scene, ker gre "za milijone" kot je naši novinarki zabrusila Tinkara Kovač, ker ji nismo dovolili spreminjati intervjuja. Ja, vedno gre za milijone.

Naši ja, tuji nikakor

Ene same koristne uredbe zakonodajalec ni sprejel v zadnjih desetih letih. Torej uredbe, ki bi ljudem olajšala življenje, ne pa ga dodatno komplicirala in jih posiljevala. Država ni sposobna predpisati enakih barv kant za smeti, da bi bilo ljudem jasno v vsaki vasi, ki ji rečemo občina, kam naj odvrže tetrapak. Predpisala pa je globe. In pa najnovejša bizarnost, da morajo tudi tisti v večstanovanjskih stavbah, ki imajo števce za vodo, plačevati porabo glede na število oseb, čeprav jo po števcu porabijo manj. Ker pač ne zna stvari urediti, da bi bile pravične. Država namesto, da bi ljudi vzgajala in izobraževala, da bi manjšina postala (odgovorna) večina, na silo in običajno v interesu (ali zaradi) manjšine, regulira celoto. Ker je to lažje, pa še splača se. Ljudje pa... dokler jim pred vrata ne naseli beguncev, se vdajo v usodo vsake neumnosti (tudi svoje). To je to od naše regratne revolucije. Naj nam kradejo, naj nas posiljujejo, samo da so naši.