Projekti. “Po stečaju SCT in Vegrada v državi nimamo več gradbincev, ki ne bi imeli finančnih težav. Ostaja le še ajdovsko Primorje in upam, da mu bo uspelo premostiti težave in da bo ostalo v tej velikosti. Velike projekte v državi bodo namreč sicer v prihodnje pobirali le tujci, ki jih bodo edini sposobni izpeljati, in tudi sam bom izvajalce za svoj projekt iskal po vsej Evropi. A veste, da so me pred nekaj tedni obiskali celo predstavniki drugega največjega kitajskega gradbenega podjetja Shanghai Construction Group, ki že gradi na Poljskem?” pravi Jože Anderlič iz Kranjske investicijske družbe, ki med drugim v središču Kopra načrtuje 25-milijonski nepremičninski projekt; zaradi navzkrižja med ministrstvom za kulturo in varuhi kulturne dediščine glede ostankov podzemne vodne cisterne na izbrani parceli pa projekt, v katerega je že vložil poldrugi milijon evrov, stoji.

Ni slišati domače besede

“Sicer ni pomembno, v čigavi lasti so gradbena podjetja, ki delajo pri nas. Pomembno je, da zaposlujejo našo delovno silo,” dodaja Anderlič. Na vprašanje, ali res meni, da bodo tujci zaposlovali naše delavce, ki veljajo za drago delovno silo, pa odgovarja: “No, saj tudi zdaj na gradbiščih ni slišati veliko slovenskih besed; slovenske inženirje in drugi domači strokovni kader pa bodo le morali angažirati, če bodo gradili pri nas.”

Obdavčil bi le nezazidane

Suša v državnem proračunu je po besedah finančnega ministra Franca Križaniča spet obudila ideje o uvedbi davka na nepremičnine. O tem in o grški rešitvi – po kateri naj bi najrevnejši plačali manj davka na nepremičnine (50 centov na kvadratni meter), bogatejši pa več (deset evrov na kvadratni meter); v povprečju naj bi sicer Grke obremenili z nepremičninsko davščino v višini štirih evrov na kvadratni meter nepremičnine – naš sogovornik meni, “da bi bilo treba bolj kot stanovanja obdavčiti nezazidana stavbna zemljišča”.

Anderlič sicer stanuje v nepremičnini, veliki 135 kvadratnih metrov; koliko nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zanjo plačuje, pa ne ve.

V kako veliki nepremičnini stanujete, koliko nadomestila plačate in koliko bi znašal vaš “grški” davek?

Sebastjan Jeretič, strokovnjak za komuniciranje

– 96 m2, stanovanje na Tartinijevem trgu, ki ga prodaja

– 130 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

– 384 evrov bi znašal povprečni grški nepremičninski davek

Sebastjan Vežnaver, podjetnik

– 236 m2, hiša na Markovcu pri Kopru

– 215 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

– 944 evrov bi znašal povprečni grški nepremičninski davek

Franco Juri, politik

– 93 m2, stanovanje na Markovcu pri Kopru

– 84 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

– 372 evrov bi znašal povprečni grški nepremičninski davek