Pred Ljubljansko borzo ponoči vztrajajo le protestne straže, čez dan pa trg znova oživi. Trenutno imajo največ težav z vlago in mrazom, zato v pozivu podpornikom prosijo za rekvizite, kot so grelci, lesene palete, šotorske ponjave … Težavo predstavlja tudi pomanjkanje elektrike, saj so bili že dogovorjeni za napeljavo prek kabla, a naj bi na posredovanje Ljubljanske borze ponudnik moral umakniti ponudbo.

Po besedah enega od najbolj vidnih udeležencev protesta pred Ljubljansko borzo Andreja Kurnika gibanje 15o za zdaj ne razmišlja o spremembah svojega dela znotraj neposredne demokracije v druge oblike boja proti nadvladi kapitala.

"Prav gotovo smo v dosedanjem boju izpolnili cilj, da se naredi neka razpoka v političnem življenju, ker je bilo očitno, da se stvari vrtijo v prazno in da je strankarska politika neustrezna pri reševanju vprašanj naše družbe," je za Žurnal24 pojasnil Kurnik. Po njegovem mnenju se z gibanjem vzpostavlja družbena opozicija z odgovori za drugačen izhod iz krize, predvsem v obliki direktne demokracije, ki pride do izraza vsak dan na t. i. skupščinah. "Na skupščini na minimalnem skupnem imenovalcu udeležencev združujemo najrazličnejše ideje. S tem dajemo ogromno prostora za človeške resurse in omogočamo sproščanje novih inovativnih idej, kar je temeljno za izhod iz krize, v kateri živimo," pravi Kurnik, sicer predavatelj na FDV.

V volitve ne verjamejo

Glede morebitnega udejstvovanja v kampanji pred volitvami pa Kurnik poudarja, da bi bilo zgrešeno, če bi se gibanje vnovič zapiralo v neke oblike centralizacije in nadzorovane komunikacije, kar zahtevajo volitve. Vseeno pa nimajo nič proti, če se bodo njihovih skupščin kot enakopravni del javnosti udeleževali tudi politiki.

Naslednji korak gibanja je vzpostavljanje podobnih samoiniciativnih skupin tudi v drugih slovenskih mestih, kjer kljub omejenim protestom 15. oktobra ni prišlo do ohranitve stalnosti. Prav tako naj bi nov zagon gibanju in njegovi umestitvi v svetovno vozlišče protestov dal obisk Michaela Hardta, ameriškega političnega filozofa in avtorja tudi v slovenščino prevedenih knjig na temo družbenih sprememb in razredne ureditve kot posledice globalizacije in porazdelitve virov.

Sprememb ne čakajte za tipkovnico

Domen Savič, sourednik spletnega portala E-demokracija, kljub povezanosti moči interneta in dogajanji v zvezi z Wikileaksom, gibanjem 15o ali arabsko pomladjo poudarja, da splet ni dovolj za svetovno revolucijo. Novi načini komuniciranja gotovo pomagajo pri koordinaciji, saj so tradicionalni kanali pod cenzuro, vendar pa so ljudje svoje cilje dosegali predvsem s pritiskom na ulicah, pravi Savič. Po njegovem bo prava e-demokracija dosežena šele takrat, ko bodo politiki na eni strani uporabljali spletno komunikacijo oziroma spletne kanale za podporo pri sprejemanju odločitev in ko bodo ljudje vključeni v oblikovanje političnih procesov prek spleta.

Ob tem je Savič kritičen do skupine Anonymous, ki je sicer naredila več odmevnih akcij proti virom kapitala in političnega odločanja, a predvsem v obliki uničevanja in premalo z željo po produktivnosti, ki bi na dolgi rok omogočala spremembe na bolje.